Dan spomina na mrtve.

31.10.2017

 

V sredo bomo obiskali grobove naših dragih pokojnih. Dan spomina na mrtve doživljamo vsak na svoj način. Na površje priplavajo spomini, potlačena čustva in najrazličnejša občutja. Predvsem se čuti nekakšna drugačna energija in prav zato smo se na portalu Moia.in odločili, da priznanega slovenskega medija Urško Puš, povprašamo o tem kako ona doživlja 1.11. in če so res v zraku drugačne energije.   

 

Kakšne so tvoje priprave za prvi november?

 

Nimam priprav za ta dan. Z umrlimi sem v stiku celo leto. Vsak dan se srečujem s tematiko smrti, žalovanja in posmrtnega življenja, zato je 1.11. zame popolnoma navaden dan. 

 

Koliko je resnice v starem običaju pogostitve mrtvih?

 

Obstajajo ljudske šege in običaji, ki so včasih narekovali, da se je pokojnike pogostilo v hiši. Morda ponekod ljudje še vedno vzdružjejo ta običaj. Npr. V Mehiki imajo na pokopališčih prava slavja. Pri nas doma je bila vedno navada, da smo imeli po obhodu grobov družinsko kosilo in smo se veselih misli spominjali na pokojnike. Odvisi od interpretacije. Sama se pokojnih spominjam celo leto. Če čutite sami, da morate na mizo postaviti jedačo in pijačo za umrle, pa to le napravite. Poslušajte sebe.

 

Boš v sredo izvajala kakšen poseben ritual za pokojne duše?

 

Ne, nimam v mislih nič posebnega. Tudi ponavadi se ne zatekam k ritualom, ampak pustim, da me vodi duhovni svet. Je pa res, da v tem časovnem obdobju večkrat odpiram portal v Onostranstvo, da pomagam prečkati vsem Dušam, ki še niso uspele oditi na drugo stran oz je več delčkov njihovih Duš še vedno v zemeljski sferi. Morda bi temu lahko rekli, da malce »očistim« zemeljsko sfero in na koncu so vsi zadovoljni. 

 

So mrtvi vezani na pokopališče?

 

Ne. Fizično je za mrtve pokopališče zadnje počivališče, vendar Duša živi naprej, saj je nesmrtna, tako, da jo marmornat spomenik in zemlja ne moreta ustaviti. Ljudjem vedno pravim, ne glejte v zemljo za mrtvimi, glejte okrog sebe in gor. Z nami pridejo na pokopališča in z nami tudi odhajajo.

 

Je na dan mrtvih kaj več aktivnosti v zraku?

 

Ja in ne. Duše umrlih nas spremljajo skozi celo leto. Prisotne so ob večjih življenjskih mejnikih in najmanjših opravilih. Ne spremljajo pa nas 24 ur na dan. Kar se zgodi na 1. november je, da se vsi ljudje spominjajo preminulih. Kar pomeni, da človek, ki ponavadi ni naklonjen duhovnim temam, dušam in posmrtnemu življenju, vsaj na ta dan, četudi za sekundo, pomisli kako bi bilo lepo z dragimi umrlimi še zadnjič poklepetati ali jih še zadnjič objeti. Ljudje na ta dan energijsko vibriramo višje, Duše nižje, tako, da se razdalja zmanjša. V tem času niti skeptiki niso imuni na te energije. 

 

Lahko na 1.11. lažje komuniciramo z mrtvimi?

 

Nikoli ni težko komunicirati z umrlimi. Gre za odprtost in pripravljenost sprejemanja informacij. Kot sem že pri prejšnjem odgovoru omenila, si na ta dan tudi najbolj skeptični in racionalni ljudje dovolijo občutiti izgubo in s tem žalost, veselje, jezo, upanje, kar je za Duše umrlih dovolj, da se jim približajo in izkoristijo tistih nekaj minut, da jim pokažejo, povedo ali dajo občutiti, da so ob njih in da nikoli zares niso odšli.

 

Imajo pokojniki za nas na dan mrtvih kakšna posebna sporočila?

 

Sporočila venomer ostajajo enaka: «Tukaj smo, varujemo, spremljamo  in spodbujamo vas! Fizično smo umrli, a Duša živi naprej. Spominjajte se nas, ko smo bili zdravi, veseli in polni energije. Živite naprej! Bodite srečni!« 

 

Urška nam je še zaupala, da si je potrebno dovoliti žalovati. Vsak od nas mora iti skozi vse faze žalovanja, a dovolimo si spustiti Dušo dragega umrlega. Ne jemljite bremen vsega sveta na svoja ramena. Ne trpinčite se z vprašanji: »Kaj bi bilo, če bi bilo?« Dovolite si biti srečni in občutiti Dušo pokojnega, kako vas v resnici ni nikoli zapustila.

 

Kaj več o Urški in njenem delu najdete na spletni strani www.dotikonostranstva.si ali na Facebook strani Medij Urška Puš.

 

Foto: Pixabay.com