Prazniki so pred vrati in s tem tudi dan spomina na pokojne. Tudi letos smo k pogovoru povabili poznanega slovenskega medija, Urško Puš. Prvi november je dan, ko se večina Slovencev odpravi na pokopališča. Zanimalo nas je kako Urška doživlja priprave na dan mrtvih, kako umrli vidijo svoje grobove, vedo kakšni so spomeniki, kdo skrbi za njih in ali nam zamerijo, če grobov ne obiskujemo?
Lahko Duše umrlih lažje zaznamo na dan prvega novembra?
Duše umrlih nas spremljajo skozi celo leto. Tako kot mi se tudi pokojni pripravljajo na 1. november, saj pokopališča obiščejo z nami. Z nami izbirajo rože, pesek, ikebane, sveče. Slišijo naše misli in razmišljanja ter pogovore. Na ta dan jih zaznavamo močneje.
Na kakšen način Duša pristopi do nas?
Komunicirajo na najrazličnejše načine, se pa lahko zgodi, da boste med prazniki bolj čutili ozračje, ki bo gosto in tesnobno. Morda boste večkrat zavonjali parfum pokojne mame, kolonjsko pokojnega očeta, cigaretni dim, alkohol, vonj najljubših cvetlic babice itd. Bodite pozorni/pozornejši na vaše misli, občutja, vonj in sluh. Še vedno vam bodo poslali peresa, kovančke in pesmi, povezane z njimi.
Se morate kot medij kaj posebej pripraviti na dan mrtvih?
Medij sem skozi celo leto, tako kot so umrli pokojni vse dni v letu, ne le na 1. november, zato nimam nobenih posebnih priprav, le da se izognem pokopališčem v širokem loku. Pokopališča na splošno zelo zelo redko obiščem, saj umrlih tam ni. Tam ostaja zgolj fizična lupina.
So mrtvi resnično vezani na pokopališče?
Ne. Pokopališče je njihovo zadnje počivališče, vendar duša živi naprej. Na pokopališča smo vezani živi, saj je žalovanje lahko drugačno, če ima človek možnost obiskati kraj z ostanki ljubljene osebe.
Kako pokojni gledajo na tone in tone sveč, ki jih vsako leto prižgemo na njihovih grobovih?
Pokojni radi opozorijo na ekološko osveščenost in pozivajo k nakupu manjše količine sveč oziroma k nakupu steklenih in varčnih sveč ter svežega in ne plastičnega cvetja.
Duša umrlega človeka ve kakšen grob ima, kdo skrbi za nagrobnik?
Seveda. Vedo vse, do najmanjše podrobnosti. Vedo kolikokrat obiščete grob, kaj prinašate na spomenik, o čem razmišljate, ko stojite ob grobu. Ni je stvari, ki je ne bi vedeli ali slišali.
V primeru, da nekdo ne more na grob, so duše jezne?
Duša umrlega človeka nima več jeze in zamer. Razumejo, da marsikdo ne more na grob zaradi telesne oviranosti, slabega zdravja, čustvenega stanja ali fizične razdalje. Pomembno je, da se spomnite na njih.
Urška še pravi, naj se pogovarjamo z umrlimi in jih prosimo za pomoč ter da bodimo v tem času še posebej pozorni na njihove znake. Naj bodo prazniki čim bolj mirni in ne pozabite, raje na grob odnesite sveže cvetje in svečo manj.
Medij Urška Puš → Dotik onostranstva