UŽITEK V ČAKANJU

16.07.2017

Naj v uvodu najprej pozdravim vse tiste, ki zamujajo na sestanke, zmenke, dogodke in ostale oblike našega medsebojnega povezovanja skozi različne dejavnosti. In vse tiste, ki se na esemese, mejle, klice in ostale oblike medsebojne komunikacije vedno odzovejo čez toliko časa, da je medtem razlog za komunikacijo že postal del, ne novejše, temveč starejše zgodovine. Pustimo pri miru tiste, ki občasno pridejo pozno, še vedno znotraj okvirjev akademskih petnajst. Govorimo o Tebi, oseba Z, ki pošiljateljem, klicateljem in vsem ostalim globoko jeznim ali žalostnim čakajočim tvoje zamujanje kravžlja možgane, kuha cmoke v grlu, povzroča tresavico, slabost in trpinči do tiste meje, ko se odločijo, da se s tabo ne bodo več menili, se s tabo družili, sobivali...Kar se slej ko prej lahko zgodi! Torej, lepo pozdravljen "ljubi naš zamudnik", ti, ki tudi sam trpiš zaradi svoje slabe navade. Tebi in tebi podobnim je namenjeno v uvodu le nekaj stavkov: 

Za božjo voljo, a se res ne moreš tako organizirati, da si bolj točen? Ali res ne moreš čakajočim poslati sporočila, jih poklicati in pravočasno obvestiti o svoji zamudi?! A je to res tako težko? V sodobni informacijsko-tehnološki dobi, ki ne potrebuje dimnih signalov za komunikacijo, ali v prevodu: za tistih par sekund, kolikor traja, da čakajočemu sporočiš svoje koordinate ti pa res ni treba zakuriti ognja! No, pa še eden, zadnji stavek: to, kako se bolje zoorganizirati, da ne zamujaš ti bomo zaupali prihodnjič. Konec uvoda. 

No, zdaj pa nadaljujmo z nekaj predlogov, kaj početi oziroma, kako uživati s samim seboj, medtem ko čakate...kogarkoli in karkoli.  

Naj se zgodi razsvetljenje! Najprej si ozavesti spoznanje, da ti NI TREBA ČAKATI! Pasivno, mislim. Kot neka žrtev, ki čaka, da bo rabelj prišel vsak hip, saj je samo na hitrico skočil nabrusiti giljotino. Nikar! Ne prepuščaj se mislim in čustvom, ki dolivajo olje na ogenj že tako neprijetnemu počutju, ko se počutiš ujeto v časovno zanko, ki je povsem drugačna od tiste, ki jo povzročajo zamudniki. Pri njih čas leti, pri tebi, čakajoča/čakajoči pa čas - stoji. In če je že tako, zakaj ga ne bi izkoristil(a), da v tem času počneš nekaj, kar ti bo dalo samozadoščenje, samozadovoljstvo, občutek svobode? Iz malhe namigov, ki se dnevno rojevajo v naši Osrečevalnici, bom izbrala nekaj takih, ki ti bodo služili za navdih pri lastni samokreaciji zadovoljnega čakajočega. 

DOMA: V trenutku, ko se zaveš, da imaš opravka z nekom, ki zamuja, se brez slabe vesti in vnaprejšnjega samoopravičevanja loti česa, za kar ti ponavadi zmanjkuje časa: uredi si nohte na rokah; prebiraj knjigo, ki v kotu, revica, že zelo dolgo čaka, da jo primeš v svoje lepo zmanikirane roke; naredi čistko v svojem arhivu fotografij; pripravi si najljubšo sladico; pleši; meditiraj; igraj se z otroki ali hišnimi ljubljenčki; pokliči prijateljico/prijatelja/sorodnika, ki ga že dolgo nisi slišal(a); sprehodi se do bližnjega parka, še prej pa zamudniku napiši na listek, da prideš čez pet minut; a veš tisto: Če me čez pet minut ni, še enkrat preberi sporočilo od začetka!", potem pa se mile volje sprehajaj do nezavesti ali pač do trenutka, dokler te oseba Z ne pokliče in ne vpraša, kje si. Zanimivo, ko oni preverjajo, kje si, mobiteli kar naenkrat začnejo brezhibno delovati :))) 

Počni karkoli, samo ne muči sebe z mazohističnim pogledovanjem na uro in metanjem kovanca, ali naj A-glava): zamudnika kličeš in preveriš, kje je, pri tem pa tvegaš, da izpadeš totalen kontrolfrik, ali pa naj B-cifra): se vendarle zadržiš in mu pustiš "svodobo gibanja", ti si pa medtem grizeš nohte in si poliraš verigo, ki te drži priklenjeno na slabo navado sočloveka. Kot želiš, življenje je tvoje. Tako kot pri vseh problemih, se lahko tudi pri tem naravnaš tako, da sprejmeš situacijo in iz nje potegneš maksimalno dobro, ali pa bentiš, zakaj je tako in svojim telesnim celicam pomagaš, da funkcionirajo čedalje manj vitalno. Ne glede na to, kaj se boš spravil(a) počet med čakanjem - in, ne pozabi, pri tem užival(a)! - pomni, da so pika na I in tisto pravo sporočilo-nauk sledeče besede, ki jih poveš svojemu zamudniku, ko se le-ta končno pojavi kot strela z jasnega, glasijo pa se do črke takole: POČAKAJ, DA TOLE DOKONČAM. Mirno, brez kakršnihkoli očitajoče-prezirljivo-surlasto-maščevalnih tonov, iskreno zaprosi osebo Z, naj počaka, dokler ne dokončaš, karkoli že počneš. In šele nato ljubi osebi Z podari svojo pozornost. No, razen v primeru, da krvavi ali se pa duši...to se podrazumeva. 

DELOVNO MESTO: Tu je situacija na prvi pogled težja. V primeru, da si nadrejen(a), a nočeš izgubiti dobrega sodelavca, ki v bistvu ima samo ta minus, da zamuja, lahko dejansko preživljaš močne notranje boje. Ampak veš kaj? Tudi tu si lahko privoščiš enega od tisočih službenih opravil, ki čakajo tebe. Tisto "nujno" zadevo, ki je odvisna od zamudnika boš že opravil(a) potem, ko se končno pojavi to zemeljsko bitje s tisoč usodnih razlogov v sebi in izven sebe zaradi katerih zamuja. O tem, kako se pogovarjati z zamudniki, da neposredno pripomoreš k njihovi transformaciji v vsaj znosne zamujevalce pa v enem od naslednjih osrečkov. 

Kaj pa v primeru, da si podrejen in zamuja tvoj šef? Velja isto kot za nadrejenega, je pa res, da je to v današnjih časih zelo občutljivo vprašanje, zato tudi o tem prav poseben osr(e)ček s kupom modrosti o tem, kako sebi in šefu v prid diplomatsko komunicirati s šefom. O, seveda! Za vse obstaja rešitev. Tudi za probleme s šefi :)) 

LOKAL: Če si dogovorjen(a) s prijateljem, sodelavcem, sorodnikom, če imaš dejt s punco in/ali fantom, ki redno zamujajo, ti svetujem, da se zavestno odločiš, da boš "čakalno dobo" izkoristil(a) kot zmenek s samo/samim seboj. Kot čas, ki si ga vzameš samo zase. Da se malo spočiješ, da malo zbistriš misli, da opazuješ življenje okrog sebe in si dovoliš samo bivati, brez občutka, da moraš vseskozi nekaj producirati. Ko oseba Z končno stopi pred tvoje obličje, se iskreno nakremži in na glas izreci čarobne besede: "A si že tukaj? Škoda, pa tako sem se imel(a) fajn sam(a) s seboj! A te lahko prosim, da naslednjič zamudiš vsaj še kakšno minuto več? Kaj pa vem...najmanj 5, 10? No, ampak sedaj je, kar je! Daj, da te objamem, potem pa sedi in povej: kako si?"  Verjemi, da se bo ta prizor osebi Z tako vklesal v spomin, da se bo naslednjič bolje zorganizirala in prišla - če ne čisto točno - pa vsaj velikooo prej kot običajno. 

Kot že omenjeno tam nekje zgoraj, o tem, kako se zorganizirati, da se znebiš zamujanja bomo spregovorili več v prihodnjem osrečku. Moram preveriti še nekaj podrobnosti in tudi sama preizkusiti namige, saj želim biti stoprocentno prepričana, da delujejo ;) Tisti, ki v življenju še nikoli ni zamudil pa naj prvi vrže uro vame. Lahko tudi zlato! Prav mi bo prišla.

Imejte se radi, raje, najraje in smo na vezi. ;)))  

 

Osr(e)čki so zastavljeni kot splošni namigi in napotki, ki naj služijo kot navdih. Za konkretno pomoč in podporo, ki jo potrebujete, kadar ste v stiski ali v zmedi na poti lastnega osvobajanja in preobrazbe sem na razpolago v mestni Osrečevalnici.  

Vaša mestna Osrečevalnica, Silvija Jovanovič, 070 315 288, www.osrecevalnica.si