VPRAŠANJA IN ODGOVORI, 2. del

24.09.2017

 

V prvem delu našega skupnega urjenja v "Umetnosti zastavljanja pravih vprašanj" (Vprašanja in odgovori, 1. del) smo se dotaknili prve točke s seznama najpogostejših zank, ki nas lahko zapeljejo stran od tistega, kar bi radi v življenju dosegli, doživeli, dobili, izkusili ali izboljšali. K tej točki se bomo v prihodnosti še vračali, saj bom pripravila "jagodni izbor" neustrezno oblikovanih vprašanj, ki nam lahko po nepotrebnem zakomplicirajo življenje.  

Danes - in nekaj prihodnjih nedelj - se bomo podružili z drugo točko s seznama, pri kateri vam bom s primeri ponazorila, kako nam 

2. Predvidevanje in pričakovanje, da bomo dobili le tak odgovor oz. rezultat, ki nam ustreza

največkrat ni v pomoč. Morda zdaj porečeš: "Ja, a ni to normalno, da si vedno želim točno tak odgovor oziroma rezultat, ki meni ustreza?! Zakaj pa bi si želela drugače?" 

Seveda je normalno, da si želimo slišati odgovor in doživeti rezultat v prid našim željam in potrebam. Toda, ko si v svoji glavi zamisliš samo en odgovor tvegaš, da boš spregledal(a) ali preslišal(a), kako do želenga priti še na kakšen drugačen način ali po drugi poti. Pozabiš pa tudi, da se je za na pot do uresničitve želenega potrebno (in pametno) opremiti tudi s potrpežljivostjo, s to tako opevano "božjo mastjo", saj ljudje s katerimi si deliš življenje niso prišli na ta svet, da ti samoumevno prinašajo srečo na pladnju. 

PRIMER:

ONA: "Dragi, saj greva nocoj v kino, a ne?" 

ON: Joj, šef mi je naložil toliko dodatnega dela, da sem na kino čisto pozabil. 

ONA: Ampak, dogovorila sva se, da greva nocoj v kino! Ti je vseeno zame, ane? Pomembna ti je samo služba.

ON: Ne, ni mi vseeno zate. Zelo si mi pomembna, ampak služba mi je pa tudi pomembna. 

ONA: Če bi ti jaz bila pomembna, se potem ne bi zdaj takole pogovarjala.

ON: Kako pa se pogovarjava?

ONA: Ja, tako, da mi je spet znova jasno, da je morda bilo narobe, da sem se odločila zate, ker boš ti vedno dajal na prvo mesto službo. Greva v kino, DA ali NE? 

ON: Ampak, kako naj...

ONA: Torej, ne! Prav, grem pa sama, ti pa si začni iskati novo punco. Pa tako sem se veselila, da bova skupaj pogledala ta film! Zakaj se mi vse to dogaja?! Zakaaaj?! (zaloputne z vrati). 

Zgornji dialog je na prvi pogled precej banalen, a vendar je zelo podoben številnim dialogom, ki se vsak dan odvijajo pod tem našim svobodnim soncem. 

Ni bilo težko prepoznati, kaj se zgodi, ko z vprašanjem pričakujemo, da bo partner odgovoril točno to, kot smo si zamislili. Torej, ONA iz dialoga je pričakovala, da bo ON takoj rekel DA. S tem, da je v nadaljevanju pogovora znotraj vprašanj predvidevala njegove odgovore (Ti je  vseeno zame, ane?)  pa je situacijo še dodatno zakomplicirala.  

Preberimo zdaj ta dialog še enkrat, pri čemer bo ONA pogovor vodila drugače. (Saj je uspešno končala tečaj urjenja v zastavljanju pravih vprašanj v Osrečevalnici ;)) Ne bo ničesar pričakovala, ne bo predvidevala in predvsem bo PRISLUHNILA, POSLUŠALA IN IZ SLIŠANEGA NADALJEVALA S POGOVOROM V SMERI URESNIČITVE SVOJE ŽELJE. 

ONA: "Dragi, saj greva nocoj v kino, a ne?" 

ON: Joj, šef mi je naložil toliko dodatnega dela, da sem na kino čisto pozabil. 

ONA: Pozabil si? Joj, čisto te razumem. (sprejme odgovor) A si utrujen od dela? (vpraša, ker jo iskreno zanima, ne predvideva)

ON: Nisem utrujen, ampak naveličan. Glava me boli od teh ponavljajočih se številk. 

ONA: Uff, ja...glava! (še enkrat ponovi, kaj je njegov problem)Verjamem! Kaj pa če skočiva v kino, da si malo prepihaš glavo, potem pa si privoščiva še kakšno lahko solato in boš lahko osvežen in sproščen delo opravil bolj učinkovito? (pripravljena je tudi na odgovor "ne".)

ON: Hm, ni slaba ideja. Celo zelo dobra je!

ONA: Seveda je dobra. Občutek, da sva skupaj in da sva si pomembna naju bo okrepčal. Čeprav vem, da ti je tudi služba pomembna. A sem ti že povedala, kako sem vesela, ko si lahko skupaj pogledava film, ki si ga zelo želim videti? 

ON: Sej si ga tudi jaz želim. Kdaj se pa začne?

ONA: Ob osmih. 

ON: Grem se stuširat, potem pa greva. Pavza mi bo koristila. Vesel sem, da te imam, da me razumeš in da ti ni vseeno zame. 

ONA: Tako mi ni vseeno, da se grem tudi jaz s tabo stuširat. (smeh)

Vse se da, če se hoče. :)) In če se izuriš v Umetnosti zastavljanja pravih vprašanj. Zgornja primera dialogov nista izmišljena. Neposredno iz bogate zakladnice resničnih primerov iz moje prakse sem jih zapisala v obliki članka zate, draga obiskovalka/obiskovalec moia.in portala, ker te želim navdihniti, da do velikih sprememb na svoji poti sreče prideš z majhnimi in preprostimi "malo drugačnimi" koraki. 

Z veseljem ti pomagam, da si lahko pomagaš. Če želiš, mi lahko pišeš na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate., jaz ti bom pa poslala predlog, kako oblikovati vprašanja, za katera si ugotovil(a), da ti niso v pomoč pri komunikaciji, saj se ti ponavadi zgodi ravno obratno od tistega, kar si želiš in potrebuješ.

V nadaljevanju se bomo dotaknili primerov zastavljanja vprašanj v pogovoru s šefom, z otroki in s samim seboj. Čakajo nas zabavni, zanimivi in poučni osr(e)čki. Se beremo naslednjič!

 

Osr(e)čki so zastavljeni kot splošni namigi in napotki, ki naj služijo kot navdih. Za konkretno pomoč in podporo, ki jo potrebujete, kadar ste v stiski ali v zmedi na poti lastnega osvobajanja in preobrazbe sem na razpolago v mestni Osrečevalnici.  

Vaša mestna Osrečevalnica, Silvija Jovanovič, 070 315 288, www.osrecevalnica.si