MED ISKRENIMI LJUDMI

16.12.2018
MED ISKRENIMI LJUDMI Foto: Pexels.com

(Ta teden se spomni

Od 17.12. do 23.12.2018)

 

 

Iskrenost je, vsaj po mojih izkušnjah, med najbolj čislanimi TOP 10 vrednotami, ki jih večina uvršča za najbolj pomembne sestavine dobrih odnosov. Iskrenost je skoraj vedno nekje na vrhu vrednostne lestvice, če ne čisto na vrhu pa zagotovo v zgornji polovici. A ko posameznike bolj podrobno sprašujem in jih povabim, da mi opišejo, kaj si predstavljajo, ko slišijo besedo iskrenost, oziroma, kaj točno sporočajo z njo, kadar jo uporabijo, naletim na precej različne razlage. Odgovore bi lahko uvrstila v dve skupini. Prvi skupini iskrenost pomeni, da mora biti povedano VSE, torej iskrenost tesno povezujejo z odkritostjo in pripravljenostjo podeliti z drugim še tako majhno dejstvo, druga skupina pa iskrenost povezuje z resnico in zaupanjem. Za lažje razumevanje bom to ponazorila s primeri. Zagovorniki iskrenosti iz prve skupine običajno reagirajo v slogu »Zakaj mi pa tega nisi prej povedal(a)?!«; »Zakaj si mi pa to prikrival(a)?« »O čem zdaj razmišljaš? Kaj načrtuješ za jutri?«,  medtem, ko »iskrenoljubci« iz druge skupine zelo pogosto pri sogovorniku izzovejo tisto neprijetno slabo vest, ki sporoča, da si »slab človek«, ko rečejo, na primer: »Čutim, da se mi lažeš, laži pa ne prenesem!« ali »Ne delaj se norca iz mene, ker čutim, da se mi lažeš!« in pa še precej pogosta: »Ah, ne verjamem ti, ker čutim, da tega ne misliš čisto zares in si to kar tako rekel/rekla«. Če se malo pohecam, prvi skupini je pomembna »količina« povedanega, ki jo filtrirajo predvsem s pomočjo miselne funkcije, medtem, ko pri drugi skupini gre za »kakovost«, ki jo filtrirajo predvsem skozi svojo funkcijo čustvovanja.

Seveda obstaja tudi mešanica omenjenih dveh skupin, v kateri se zbirajo biseri tipa »Čutim in vem, da se mi lažeš in da mi nisi vsega povedal(a). Kako naj ti verjamem in zaupam, če mi nisi vsega povedal po resnici?« Ko gre za vzpostavljanje zaupanja v odnosih so takšni posamezniki res najtrši komunikacijski oreh, saj imajo običajno velike težave tudi s samozaupanjem. Moram pa omeniti tudi tiste, ki glede iskrenosti ne delajo velikega pompa. Včasih iz čiste kurtoazije sodelujejo v filozofskih pogovorih o iskrenosti, običajno pa je v njihovih glavah detektor za odkrivanje iskrenosti izklopljen, kajti po njihovem prepričanju, tako ali tako ne moremo vedno in ves čas biti iskreni, zato se s tem ne obremenjujejo. 

Če te zanima, zakaj sem se odločila, da temo o iskrenosti uvrstim v današnjega osrečka, naj ti povem, da se je to zgodilo kot samodejna asociacija pri razmišljanju o prihajajočih praznikih, ko vsi počez poudarjajo, kako je lepo, ko si »ISKRENO voščimo vse najlepše in najboljše« (kot da si sicer ne, ali kaj?!); še bolj pa me je navdihnilo dejstvo, da se v svojem privatnem življenju nadvse rada pohecam in, še posebej tistim, ki me še ne poznajo, rečem: »Iskrenost? Resnica? Meni je to prav dolgočasno. Globoko se klanjam umetnikom laganja!« in potem opazujem reakcije prisotnih. Rada pa tudi operiram z naslednjima izjavama, ki ju krepko podprem z razburjenostjo in dramatičnim začudenjem: »Ja, če nihče ne mara iskrenosti in se vsi prizadevajo za pristnost in iskrenost, kdo, za božjo voljo, pa so potem tisti, ki so neiskreni in se pretvarjajo?« Ali pa: »Ne vem, zakaj se toliko razburjate, ampak sfejkanost je meni prav simpatična! Obožujem jo! So ljudje, ki so iskreno nepristni, so ljudje, ki so pristno neiskreni in se pri tem prav nič ne  pretvarjajo! Kaj je narobe s tem?!« 

Tako je, uganila si, draga moja. Tudi v tem primeru opazujem reakcije. Zakaj to počnem? Zato, da razbijam ustaljene stereotipe in avtomatične reakcije ter v ljudeh prebudim željo po tem, da o določenih pojavih ali vrednotah pogledajo tudi z drugačnega zornega kota. Tudi tako si širimo lastno zavedanje. Zato te danes vabim, da se ta teden, bolj kontemplativno kot običajno, vsak dan posvetiš eni dimenziji iskrenosti in na ta način prevetriš svoje dosedanje navade, prepričanja in čustveno naravnanost do te plemenite vrednote, katere korenine so zasajene v naši pristni nedolžnosti. Da ti bo šlo lažje, je tudi ta teden osreček razdelil namige po dnevih. 

PONEDELJEK – Se mogoče spomniš, kako si kot majhna bila zelo odprta in iskrena, ampak si za to iskrenost in odprtost bila potem pogosto »kaznovana«? Povleci paralelo med temi izkušnjami in strahom pred kaznijo. Mogoče boš potem nehala tako močno obsojat svojo lastno ali svojega bližnjega okrnjeno  iskrenost. 

TOREK – Kaj tebi konkretno pomeni iskrenost v odnosu s partnerjem? S prijateljico? S sorodniki? S sodelavci? Kje je v tvojem dojemanju meja med iskrenostjo kot resnico in iskrenostjo kot odkritostjo?

SREDA – Eni ljudje so vedno iskreni. Kadar nekaj rečejo, tako tudi mislijo in svoje obljube tudi uresničujejo. Ampak ni rečeno, da radi vse svoje misli ali/in čustva podelijo z drugimi. Težko se odprejo, običajno pa si »tujim ljudem« tudi ne želijo. Zato ne zamenjuj njihove (ali svoje, če gre zate)  introvertiranosti za neiskrenost. Vprašaj se, kaj lahko storiš, da z njimi ali s seboj vzpostaviš bolj toplo, sproščeno in intimno navezo? 

ČETRTEK – Nekateri imajo to navado, da čisto vse in povsod povedo vse, kar se jim mota po glavi. Taki neposredneži ničkolikokrat zaradi tega marsikoga spravijo v zadrego. Ni vsak trenutek primeren za iskrenost. Razmisli o takih primerih in si ozavesti, da je poleg same iskrenosti, pomembna tudi njena uporaba. Pravi čas in prostor sta bolj pomembna kot si misliš. 

PETEK – Vprašaj se, od kod prihaja tvoj občutek, da se ti nekdo laže ali da ti noče vsega povedati? Si mogoče tudi ti »preračunljiva«, ko gre za doziranje iskrenosti? Če ti je iskrenost zares pomembna, potem bodi tudi do sebe prizanesljivo iskrena. Iskreno se pogovori s samo seboj in se poskušaj razumeti, ne obsojati. Zagotovo obstaja razlog tudi za tvojo občasno »neiskrenost«. Skriva se v potlačenih izkušnjah iz ranega otroštva, mladosti. Tako kot pri drugih. 

SOBOTA IN NEDELJA – V objemu svojega doma, v družbi svojih najbližjih se uri v načinu, kako sporočaš svoje resnice, kako doziraš svojo iskrenost. Ob tem je seveda pomembno tudi to, kako resnico in iskrenost sprejemaš. Te zaboli, ko nekdo pove svoje mnenje, ki se razlikuje od tvojega? Ti je neprijetno, če nekdo z drugačnim okusom od tvojega  glasno pokomentira tvoj videz? Doživljaš to kot kritiko ali kot iskrenost? Kako reagiraš, kadar nekdo – zaradi bolj zanimivega pripovedovanja – prikroji resnico o zgodbi, v kateri si tudi ti sodelovala? Se zdrzneš, če ti nekdo reče »Joj, ne bi zdaj o tem govoril(a)?« Kako se počutiš v situaciji, ko nekdo od tvojih bližnjih ne zaupa nekomu, ki mu ti sicer zelo zaupaš, ker se tebi zdi iskrena oseba? Te zelo zmoti, ko ti nekdo ne izpolni obljube? Veliko načinov je, kako spoznati in – kadar je to potrebno – kako preobraziti svoj odnos do iskrenosti. Če boš to počela iz radosti do življenja in ne s preveliko strogostjo, verjemi, da ti bosta tako iskrenost, kakor resnica, (p)ostali še vedno pomembni vrednoti, toda nikakor ne kot nekaj, kar je breme, temveč osvoboditev. 

 

V kolikor so ti naši navdihi na portalu premalo in potrebuješ iskreno, toplo podporo ter pomoč pri spreminjanju svojih slabih navad v nove navade, s katerimi boš življenje uživala bolj na polno, srečno in zadovoljno, se lahko kadarkoli obrneš na Silvijo. Kontaktiraj jo, zaupaj svojo težavo in zagotovo ti bo pomagala do primernih rešitev. 

Vaša mestna Osrečevalnica, Silvija Jovanovič, 070 315 288, www.osrecevalnica.si

Facebook stran:  Osrečevalnica, svetovanje in delavnice s Silvijo Jovanovič