Hvaležnost in jahanje čustvenih valov

25.07.2019
Hvaležnost in jahanje čustvenih valov Foto: Pexels.com

 

Že nekaj let pri svojem delu opažam tendenco izginjanja občutka hvaležnosti, ki je, po moji oceni, pomembna vrednota in nepogrešljiv fenomen za kvalitetno negovanje duše in razvoj duha. Z drugimi besedami za širjenje zavesti, ki vodi k budnemu zavedanju, kar nam je kot človeškim bitjem dano.  

Začnimo na "začetku." Zaradi sprogramiranega, skoraj avtomatiziranega načina razmišljanja in čustvenega reagiranja ter zasidranih navad (delovanja iz inercije) dnevi življenja minevajo tako, da so si podobni kot jajce jajcu. Rutina pa lahko slej ko prej rodi naveličanost, nekateri to imenujejo dolgčas. 

Meja med zadovoljstvom in naveličanostjo/dolgočasjem je, kot kaže praksa, izjemno tenka. Poskusite se osredotočeno poglobiti v občutek (navideznega) zadovoljstva, ki ga prinaša cona ugodja pa boste lahko hitro ugotovili, kako zelo blizu ste tudi občutku nekakšnega nezadovoljstva, naveličanosti. Kot bi se nahajali na tenkem robu žiletke med "zgoraj" (zadovoljstvo) in "spodaj" (naveličanost). 

Z obale tega "zgoraj-spodaj" lahko plujete po morju življenja tako, da se zavestno odločite "zajahati" valove pozitivnih, konstruktivnih čustev, ki nas mogočno dvigajo na višje nivoje zavedanja, lahko se pa hitro zgodi, da se nezavedno začnete utapljati v tako imenovanih "temnih emocijah." Odločitev je vaša. Da bi se lažje in bolje odločili, si morate osvetliti svoje vsebine, se morate poznati. Da se spoznate, se morate opazovati. Da se opazujete, si morate vzeti čas zase. Za svoje misli, svoja čustva, svoje občutke. Oglejmo si primera valovanja naših čustev, zato, da se bomo lahko bolje spoznali.  

Torej, ko se s točke navideznega zadovoljstva (cona udobja) odpremo ali odločimo za zaupanje in ne dvom, ki izvira iz strahu, se odpremo tudi optimizmu. Kot naslednji biser v nizu pozitivnih čustvenih stanj nas osvetli občutek, ko lahko pričakujemo pozitivne izzide. Energija vala pozitivnih čustev nas naprej zapelje v navdušenje, od tam preko strasti najprej do radosti, potem pa še do želje po novem znanju, raziskovanju in občutku svobode ter ljubezni. Ob bok ljubezni se nahaja občutek hvaležnosti. To pa je tisto stanje duha, za katerega opažam, da izginja kot pristen občutek. Ljudje so sicer polni besed o tem, kako so hvaležni za to ali ono, ampak večina se hvaležnosti dotika le skozi mentalno sfero. Hvaležnost ostaja le beseda, ki jo je kot pozitivno afirmacijo lepo izreči. Kaj pa ZAČUTITI? Začutiti tako, da se je z besedami sploh ne da opisati? Poskusite. Bodite pozorni pri samoopazovanju in vsakič, ko se boste "ujeli", da ste nekaj naredili, dobili, kupili, slišali, povedali kot da je to samo po sebi umevno - se ustavite. Začutite globoko hvaležnost do dejstva, da ste sposobni delovati; da ste sposobni izbirati in izbrati le to, kar si zares želite in ne, na primer, kupovati zgolj zato, ker to reč ima tudi sosed na svoji vedno bolj zeleni trati. Prepustite se toplemu in globokemu občutku, da vas povezanost z izvorom življenja povezuje tudi s sočlovekom, ki vam z gesto dajanja kaže, da ste sposobni prejemati. In obratno, da ste sposobni tudi dajati. Odprite ušesa in tudi skozi njih začutite hvaležnost, da lahko poslušate. Začutite hvaležnost, ki vibrira skozi vaše celotno telo: ko gledate, govorite, se dotikate, vohate, objemate, poljubljate, se premikate, ustvarjate, počivate...Predajte se hvaležnemu občutku, da imate samega sebe vedno pri roki, da samota pomeni prisotnost sebe in da osamljenost pomeni le pogrešanje druge osebe. Bodite hvaležni za vse. Za to, da zmagujete in za to, da se učite, ko mislite, da izgubljate. Kdor se ne odpre hvaležnosti zelo hitro lahko zdrsne navzdol po čustveni spirali in že jaha čustveni val, ki mu pravimo negativne emocije. Kar ni nič "narobe". Vse je življenjsko. Pa vendar, poglejmo, kako se to zgodi. 

Funkcioniranje po sistemu, da se vam v življenju zdijo dogodki in odnosi sami po sebi umevni, brez uživanja v občutku hvaležnosti, ki diši po čudežu, vodi v naveličanost. Naveličanost vodi v nezadovoljstvo, od tu pa je padec po čustveni spirali navzdol, kot smo že rekli, lahko zelo hiter. Kar ni nič "narobe." Vse je življenjsko. Tudi tako imenovana negativna, temna čustva. Vprašanje je le, kateremu valu se bomo prepustili in koliko časa se bomo obešali na določeno čustvo. In negativna čustva, ki se jih ne zavedamo in za njih nismo hvaležni, imajo veliko, veliko moč. Pozitivna čustva, po katerih bi ego vseskozi posegal pa so brez hvaležnosti precej krhka.

Torej, včasih je potrebna le kapljica čez rob kozarca v coni udobja in že se nam zgodi, da smo avtomatično zajahali val, ki mu kraljuje "strah" in ne ljubezen. Postanete žrtev lastnega pesimizma, ki pelje naravnost v nemir in nepotrpežljivost. Prebujati se začnejo globoko zakopane frustracije. Temu sledijo preobčutljivost, razočaranje, dvom vase, skrbi, občutek sramu. Primanjkuje nam poguma, posledično smo jezni, prebuja se maščevanje, sovraštvo, ljubosumje, nesigurnost, občutek nezdrave krivde, žalost in že smo v krempljih nemoči, depresije, občutka žrtve in strahu. 

Ko se vam zgodi, da zdrsnete po čustveni spirali navzdol, se opazujte, kaj se vam dogaja, kaj se v vas prebuja in ostanite mirni. Čustva so pač čustva. Prav tako kot misli, pridejo in gredo. Bodite spoštljivi do njih in prisluhnite jim, kaj vam želijo sporočiti. Predvsem pa bodite hvaležni, da imate sposobnost odločitve, koliko časa boste jahali kakšen čustveni val. Če se še tako upirate tej resnici, to drži kot pribito. Odvisno je od vas. Od vas in od vaše odločitve, da se globlje spoznate, se raziskujete in re-kreirate. Namesto, da vas vodita neznano in potlačeno iz vaše podzaveti ter vas postavljata v (pre)pogosto počutje, da se vam življenje "dogaja", začnite delati na sebi z namenom, da se boste izurili v polnokrvnem, zavedajočem se upravljanju jasnega in (po)znanega v vas.  

Razlika med tem, da vse zapisano nekako "vemo" in med tem, da to, kar "vemo" tudi razumemo in uporabljamo se najbolj zrcali v prisotnosti pristnega občutka hvaležnosti. Ko ugotovimo, kako smo vsak dan lahko hvaležni za to, da lahko sami krojimo kvaliteto našega psihičnega življenja, se naše stanje duha polni s svobodo in ljubeznijo ter širi kot se širi vesolje. 

V mestni Osrečevalnici smo razvili učinkovite tehnike in orodja za samoopazovanje, spoznavanje in korigiranje ter upravljanje z mislimi, čustvi in navadami. Ob vsem tem pa vas uspešno urimo tudi v tem, kako zavestno slediti svojemu nezmotljivemu notranjemu glasu, tej močni in siloviti energiji, ki ji rečemo tudi intuicija.  Z njo se ne da upravljati tako kot z mislimi in čustvi, lahko ji le sledimo in lahko se uskladimo z njo. Ko nam to sozvočje uspe, doživimo posebno stanje duha in zadovoljstva duše, ki se jima po tem, ko ju enkrat globoko začutimo, ne želimo več odreči. Pa tudi, roko na srce, to niti ni potrebno. Zavitim v plašč hvaležnosti, izginejo vse potrebe po tem, da bi bili karkoli drugega kot to, kar nam je kot zavedajočim se bitjem dano: biti srečni.   

 

Vaša mestna Osrečevalnica, Silvija Jovanovič, 070 315 288

Facebook stran:  Osrečevalnica, svetovanje in delavnice s Silvijo Jovanovič