MARATON

27.10.2019

 

Beseda maraton nosi v sebi še kaj več kot je njen osnovni pomen: tek na razdaljo. Ko se vanjo poglobiš lahko začutiš, da pomeni tudi priprave, trud, vztrajnost, bolečino, velik dosežek, spoznavanje in preseganje lastnih meja, adrenalin, ki te zalije in na koncu zapusti, da se lahko nenadoma počutiš čisto prazno. Slišiš lahko, da se v njej skriva tudi zvok ljubezni: mara(ti) + ton. Besedo maraton pogosto uporabljam, ko se s svojimi klienti pogovarjam o ljubezni, partnerstvu, odnosih, da jim lažje pričaram, kaj pomeni tekati v paru po poteh življenja in da jim pomagati uvideti, da je razmerje nekaj, kar se razvija in traja. Ne moremo v en trenutek stlačiti nekaj, kar bi radi, da traja celo življenje. Maraton ni sprint na 400 metrov in partnerstvo – ali katerokoli drugo razmerje, ki temelji na ljubezni – ni pravljica za eno noč. 

Ljubljana je čudovita gostiteljica tisočim maratoncem, ki vsako leto preplavijo ulice, Osrečevalnica pa je vsakodnevno zatočišče številnim, ki jim je sreča v ljubezni pomembna. Zato se je osreček danes odločil, da bo govoril o tem, da je razmerje kot maraton. Nanj se je potrebno pripraviti; se zavedati, da je vanj potrebno vlagati trud; biti pripravljen kdaj začutiti tudi bolečino; zgrabiti priložnost, da boš znotraj partnerstva naletel na nekatere svoje omejitve, ki jih, seveda, če le hočeš, lahko presežeš; predvsem pa si moraš biti na jasnem, da spoznavanje partnerja in sebe traja toliko časa, dokler traja razmerje. Moj oče je govoril, da moraš s človekom pojesti vsaj žakelj soli preden ga dobro spoznaš. Ko sem bila majhna tega nisem čisto dobro razumela, kasneje pa sem uvidela, da je za dve osebi 1kg soli na leto povsem zdrava poraba in ko sem dojela, da je v starih časih žakelj pomenil vrečo, ki vsebuje 50kg sem pogledala proti nebu in pokimala očetu: »Ja, oči, prav si imel.« 

Čeprav tudi marsikakšen moški, vendarle ženske podirajo rekorde pri tem, da ko srečajo »pravega«, mislijo, da je že »dosežen cilj«. Pričakujejo, da bi se moški moral takoj odzivati in funkcionirati v partnerstvu tako kot si one želijo, saj edino tako lahko verjamejo, da mu je res do nje.  Že ob prvem nesporazumu in/ali situaciji, ko se stvari ne odvijajo po njenem pravljičnem scenariju padejo v nekakšen obup, da to ni to. Predvsem se jim zdi, da se vse prepočasi odvija. »Poznava se že kar nekaj časa, a še vedno ne vem, kam to pelje. Ne vem, ali sva sploh za skupaj. Zdi se mi, da ne misli resno. Ne vem, ali mu je do mene. Se bo to partnerstvo sploh obneslo? Se mi splača vztrajati?« - se sprašujejo. 

»Kam se ti pa mudi?« - za začetek rada podražim s tem nedolžnim vprašanjem, ki sodobnega človeka lahko hitro vznemiri, češ, kako lahko vprašaš, kam se mi mudi, saj se mi ves čas nekam mudi. Potem  pa nadaljujem z odpiranjem vprašanj, ki v sebi nosijo smernice, ki jim lahko pomagajo, da se umirijo in poglobljeno razmislijo o tem, kaj jim partnerstvo pravzaprav pomeni. Kmalu tudi same uvidijo, da so bile potrebne prevetritve nekaterih programov v glavi, ki partnerstvo postavljajo v luč romantičnih filmov in pravljic. 

»Praviš, da ti je zelo všeč, da te privlači, da ti je zanimiv, da se dobro počutiš v njegovi družbi. Veš tudi, da si ti njemu všeč, da ga privlačiš, da si mu zanimiva, da se dobro počuti v tvoji družbi. Torej, vse je v najlepšem redu. Spoznavajta se še naprej, pa boš videla, kako se bo zgodba razvijala. Ne moreš drugače vedeti, kakšno partnerstvo se ti obeta kot tako, da ga živiš in soustvarjaš. Šele na ta način boš lahko ugotovila, ali sta za skupaj. In kaj sploh pomeni »biti za skupaj«? To, da se vse odvija v skladu s tvojimi potrebami in željami? Če je tako, potem je najbolje, da ostaneš sama in se prilagajaš zgolj sebi. Razmerje ni sprint, je tek na dolge proge. In če tečeš peti kilometer, je to pač peti kilometer. Ne moreš pričakovati, da v petem kilometru tečeš 28-ti kilometer. Zato ne predvidevaj, ne pričakuj, temveč se odkrito z njim pogovarjaj in dovoli, da se vajina ljubezen razvija in cveti. Združila vaju je, ker si želi, da se dolgo v ljubezni družita, ne pa, da se sprašujeta, ali se to splača. S hotenjem, da že vnaprej natančno veš, kam vse to pelje se boš oropala enkratne izkušnje, v kateri lahko uživaš in iz katere se lahko ogromno naučiš. Pa previdno s soljo. Čeprav pri teku zaradi potenja izgubimo veliko soli, je ob normalni uporabi en kilogram na leto za dve osebi povsem dovolj. No, lahko je tudi 2kg, če se bosta odločila, da bosta vsako leto vlagala še ozimnico. (Mežik).   

 

V kolikor so ti naši navdihi na portalu premalo in potrebuješ iskreno, toplo podporo ter pomoč pri spreminjanju svojih slabih navad v nove navade, s katerimi boš življenje uživala bolj na polno, srečno in zadovoljno, se lahko kadarkoli obrneš na Silvijo. Kontaktiraj jo, zaupaj svojo težavo in zagotovo ti bo pomagala do primernih rešitev. 

Vaša mestna Osrečevalnica, Silvija Jovanovič, 070 315 288, www.osrecevalnica.si

Facebook stran:  Osrečevalnica, svetovanje in delavnice s Silvijo Jovanovič