NE VEM

»Nevem-i« niso zaželeni. Zaradi  »nevem-ov« so nas v otroštvu obsojali, nas zasmehovali, se zgražali nad našo »neumnostjo« in z različnimi pritiski v nas prebujali občutke sramu in/ali strahu. Prepričali so nas, da smo ničvredni, če smo nevedni. 

NE VEM KOT POLIGON ZA UČENJE. 

Sama sem se kmalu po gimnaziji opogumila in se odločila, da »ne vem-u« dam pravi pomen. Postal mi je poligon za učenje. Od takrat iskreno in odkrito priznam, kadar nečesa ne vem in pozorno prisluhnem priložnosti, da se česa novega naučim ali obudim iz pozabe. 

Ko »ne vem« sprejmemo kot odlično priložnost za učenje se zgodi čudež. Ves sram in nelagodje izgineta in ju zamenja radost. Zelo preprosto je: oborožiš se s širokim nasmehom in rečeš: »Ne vem, povej mi več o tem.« In ljudje ti bodo z zadovoljstvom in ponosom povedali vse, kar vedo, ti pa se boš potem s svojo glavo odločala, kaj boš od povedanega sprejela in česa ne. No, pa s srcem tudi. Kajti, premalo je vedeti samo v glavi, včasih še bolj šteje tisto, kar v srcu čutimo, da vemo. (mežik)  

NE VEM KOT IZGOVOR.

Rada bi še nekaj poudarila: fino je, da se ne skrivamo za »ne vem«, ko bi v resnici raje sporočili, da nas nekaj ne zanima. Bolj pošteno in pametno je naravnost reči »Ne zanima me« ali »Ne želim/nočem vedeti« kot da po nepotrebnem zapravljamo svoj čas in energijo. No, pa tudi čas in energijo svojega bližnjega, ki nas v vsakem primeru zasuje z informacijami, razlagami, pametovanji in ostalimi izrazi vsevednosti po tem, ko rečemo »ne vem«. (mežik) 

SLABA NOVICA je,

da večina ljudi na tem svetu »ne vem«  še vedno obravnava kot sramotilni steber naše družbe. Ubogi »ne vem« je kot giljotina za priljubljenost. Hitro dobiš etiketo, da si neumen, neizobražen, neuspešen, nes(p)odoben, nezaželen, skratka manj vreden. Če pokažeš, da »ne veš« potem nimaš kaj iskati na zgornjem delu družbene lestvice, ki pripada tistim, ki imajo »vse« in »vedo vse«. Poskrolaj se dol do dna piramide, zapri se vase in daj mir. Ne moti naše vsevednosti. 

DOBRA NOVICA je,

da na na tem svetu ni nikogar, ki bi vse vedel. Učimo se, dokler smo živi. PIKA. AMEN. Zato sem ti za te prijetne poletne dni pripravila eno staro modrost, ki jo že desetletja skrbno hranim v beležki. Prepisala sem jo iz ene knjige, a na žalost se že dolgo več ne spomnim ne avtorja, ne naslova knjige. Enostavno NE VEM, kdo je to napisal. Vem pa, da se je pametno ravnati po zapisanem. Ne samo, da tako čutim, tudi dolgoletna praksa mi je to pokazala in dokazala. 

TAKOLE GRE: 

Na tem svetu so ljudje, ki vedo in ki vedo, da vedo. NE SLEDI JIM. Kajti, če res vedo to, kar vedo, ne bodo želeli, da jim slediš. Pa vendar pozorno prisluhni temu, kar imajo povedati, saj te bodo spomnili na to, kar že veš. Zato so ti poslani, zato si jih priklical. 

V kolikor so ti naši navdihi na portalu premalo in potrebuješ iskreno, toplo podporo ter pomoč pri spreminjanju svojih slabih navad v nove navade, s katerimi boš življenje uživala bolj na polno, srečno in zadovoljno, se lahko kadarkoli obrneš na Silvijo. Kontaktiraj jo, zaupaj svojo težavo in zagotovo ti bo pomagala do primernih rešitev.