PRIČAKOVANJA, ZAČETEK, KONEC

30.12.2020

 

V  prihajajoče leto gledamo z velikim pričakovanjem in se z upanjem nadejamo, da bo boljše od iztekajočega se leta. Ali bo lahko za VSAKOGAR boljše? Ali bo lahko VSE boljše? Kaj sploh pomeni boljše, če pogosto za nazaj ugotavljamo, da je bilo potrebno nekaj izgubiti ali pasti, da bi nekaj novega dobili ali se spet dvignili kvišku? Ali bo lahko leto OD ZAČETKA DO KONCA boljše od preteklega? Če odmislimo koledarskost Kdaj je zares začetek in kdaj konec leta? 

LJUDJE 

imamo radi vprašanja, a na njih pričakujemo takojšnje in jasne odgovore, takšne, ki se v polnosti skladajo z našimi pričakovanji. Toda, življenje se na naša vprašanja in pričakovanja povsem naravno požvižga. Življenje se ne sprašuje, ne pričakuje, življenje zgolj JE in z odgovori nam najpogosteje postreže  v drugačnih oblikah ter na drugačne načine kot ga pričakuje naš logičen, črno-bel um, ki vedno želi slišati DA za vse, kar si želimo in NE za vse, česar si ne želimo. 

Prepričana sem, da so pričakovanja največja »tiha« tovarna stresa. Kajti, realno gledano, pričakovano se redko uresniči v celoti in majhen odstotek uresničenega je takšen, da na koncu zadovolji naša začetna pričakovanja. Kaj je začetek in kaj konec pričakovanj? 

O, ravnokar sem ugotovila, da se je začetek današnjega članka-osrečka že napisal, jaz pa vas, drage moje še nisem pozdravila. Ne bom čakala do konca, da bi vam priznala, kako sem vas pogrešala v teh nekaj tednih, ko sem zaradi dogodkov, ki jih nisem pričakovala za nekaj časa morala odložiti tipkovnico. Čeprav se z večino med vami, drage bralke, nismo (še) srečale v živo in se osebno ne poznamo, čutim, da smo povezane kot listje na drevesu življenja. Vsi listi v krošnji enega drevesa se med seboj ne dotikajo, a vendarle tvorijo celoto. Rada imam trenutke, ko si predstavljam, kako berete osrečke in pri tem me izpolnjuje ter radosti misel, da vas  lahko z njimi vsaj malo pomirim, razbremenim, navdihnem ali preprosto zgolj »nedeljsko« sprostim. Rada verjamem, da nas osrečki povezujejo med seboj v eno lepo, ljubečo celoto. Hvala vam za to in hvala Moia.in portalu za to večletno priložnost  

KONEC 

letošnjega leta je verjetno vsem postregel z dogodki, ki jih na začetku leta nismo pričakovali in tako je bilo tudi z menoj. V zadnjih dveh mesecih sem se poslovila ne le od nekaterih stvari in navad, temveč tudi od ljubljene osebe, s katero sem bila povezana večino svojega življenja. In tudi to slovo, kot vsako doslej, me je spomnilo na konec, na minljivost. Ne toliko na lastno človeško minljivost, saj sem to »predelala« že pred leti, temveč na minljivost na splošno. Minljivost, pod katero se spet pod prste zapiše vprašanje, kakšen je zares začetek in kakšen konec v tem našem otipljivem, materialnem, zemeljskem življenju? 

Rada verjamem, da smo vsi ljudje tukaj na zemlji na obisku. Na obisku, kjer se učimo brezpogojno ljubiti. V luči brezpogojne ljubezni izgine strah pred minljivostjo. Kajti tudi v trenutku slovesa začutiš nepopisno brezpogojno ljubezen, neskončno povezanost s človekom, ki ne temelji zgolj na telesnem, materialnem, otipljivem, na spominih. Neskončno povezanost, ki izvira iz ljubezni, za katero veš, da ostaja za vedno. Kje je začetek in kje konec ljubezni? Ni ga   

Strah, ki lahko spremlja minljivost, lahko spremlja tudi spremembe, kajti spremembe v sebi že po definiciji vsebujejo pomen »minljivosti«: končuje se staro, začenja se novo. Novo, ki bo kmalu spet staro in se bo moralo umakniti »novemu« novemu. V tem nikoli dokončanem krogu sta zagotovo najboljši recept za stresno življenje upiranje spremembam in slepo pričakovanje, da se vse mora odvijati tako, kot si je zamislil naš logični um. 

PRED ZAČETKOM 

novega in ob koncu iztekajočega se leta bi vas zato rada ponovno spomnila na nekaj, kar globoko v sebi dobro veste, in o čemer smo že večkrat govorili: ko življenje sprijaznjeno sprejmemo kot nenehno gibanje in nenehno spreminjanje, se količina stresa, proti kateremu se morajo boriti naše telo, misli in čustva najmanj prepolovi. Priložnosti za »stresiranje« se ravno tako prepolovijo, ko spremenimo odnos do pričakovanj. Ne govorim o pričakovanjih-vizijah, ki so potrebna, da naveza duša-duh dobro ve, kako delovati in v katero smer se gibati, da smo kos napredku. Govorim o pričakovanjih v našem logičnem, togem, črno-belem umu, opremljenem s plašnicami, ki nam ne pustijo uvideti, da se ne more vse odvijati tako, kot smo si zamislili »na začetku.« Plašnice onemogočajo spoznati, da le tisti, ki biva in deluje v skladu s spremembami lahko pride do zaželenega, četudi morda po ovinkih, ki jih logični um ne razume in ne želi sprejeti. Plašnice ne dovoljujejo uzreti, da so takšna pričakovanja »slaba« pričakovanja, saj temeljijo na strahu, da se nič iz preteklosti ne ponovi, ali, nasprotno: v sebi nosijo zahtevo, da se vse iz preteklosti, na kar smo navezani, do pikice ponovi. Slaba pričakovanja so slaba, ker nam ustvarjajo stres, ker hočemo nemogoče. Za razliko od njih pa nas 

DOBRA PRIČAKOVANJA 

vseskozi držijo v pripravljenosti, da se sproti prilagajamo zakonitostim življenja, kajti le tako imamo možnost, da smo sposobni upravljati s svojim zdravjem, ljubeznijo, odnosi, financami, kariero in zadovoljstvom. Dobra pričakovanja so koristna, saj nas opremljajo z ustvarjalnim, dobrim stresom, ki je potreben za napredek. 

Zato vam, drage bralke, z osrečkom želiva, da boste ob »koncu« starega leta pomahale v slovo slabim pričakovanjem in se v novo leto zapeljale na krilih dobrih, koristnih pričakovanj. Tistih, za katere vemo, da delajo v prid uresničitve naših želja, a jim zaupamo, da bodo z vmesnimi spremembami delovala tako, da bo za nas najboljše. Pri tem se večkrat spomnite, da se je nepotrebno primerjati z drugimi, saj imamo vsi svoje enkratne zgodbe, s svojimi »začetki in konci«; spomnite se, da (se) je nespametno obsojati za nazaj, saj se na napakah učimo in spomnite se, da je povsem nekoristno predvidevati, kaj in kako bi moralo biti, če želite obseg razočaranja skrčiti na minimum. 

Prej, ko se bivanju predamo z zavedanjem, da se življenje konstantno sproti »dogaja«, da je vsak trenutek nov in neponovljiv, prej se bomo naučili, kako od njega dobiti največ. Naj bo vsak nov dan kot novo leto, a brez pričakovanj, da bo boljše kot včeraj. Kajti, to kar je bilo včeraj, je bilo najboljše, kar nam je včeraj lahko dalo: izgube, da naredimo prostor za novo; slovesa, ki so nas oplemenitila; ovire, ki jih uspešno premagujemo; opomnike, da zdravo okolje in zdravo telo nista samoumevna; zavedanje, da s povezovanjem in solidarnostjo skrbimo tudi zase, saj smo celota. In nenazadnje, tako kot vsa stara leta do sedaj nam je tudi to iztekajoče se leto dalo spoznanje, da je ljubezen najmočnejša sila na svetu, četudi kdaj kaže, da je to potrošništvo (mežik). 

Poslavljam se od našega druženja v letu 2020 in vam želim, da bodo vaše telo, misli, čustva, vaša duša in duh v letu 2021 »od začetka do konca« delovali kot celota, ne glede na okoliščine. Želim vam prijazno in ljubezni polno novo leto  

 

V kolikor so ti naši navdihi na portalu premalo in potrebuješ iskreno, toplo podporo ter pomoč pri spreminjanju svojih slabih navad v nove navade, s katerimi boš življenje uživala bolj na polno, srečno in zadovoljno, se lahko kadarkoli obrneš na Silvijo. Kontaktiraj jo, zaupaj svojo težavo in zagotovo ti bo pomagala do primernih rešitev. 

Vaša mestna Osrečevalnica, Silvija Jovanovič, 070 315 288, www.osrecevalnica.si

Facebook stran:  Osrečevalnica, svetovanje in delavnice s Silvijo Jovanovič