Mali slovar ljubezni: ODPIRANJE, 1. del

08.02.2021

 

»Noče se pogovarjati.« »Preveč analizira.« »Čustveno je distanciran/a.« »Ne pridem mu/ji blizu.« »Ves čas je tiho.» »Ne zanima ga/jo najin odnos, samo dejstva in »tehnične« stvari.« -  so le nekateri izjave, s katerimi opisujemo komunikacijske težave z »zaprtimi« osebami. Ograja, s katero so »oboroženi« in povzroča zatikanja v pogovoru nas lahko spravi tako daleč, da se počutimo zelo nemočne, obupane in tudi sami se lahko začnemo zapirati.  

DANES 

se bomo osredotočili na tovrstne komunikacijske težave v partnerstvu, čeprav ta kompleksen pojav pogosto v hladno sivino obarva  tudi druge pomembne relacije (prijateljstvo; sodelavci; sorojenci; starš/otrok). Zakaj je ta pojav tako kompleksen? Ker se razlogi skrivajo v enkratni kombinaciji karakternih značilnosti posameznika (temperament) in izkušenjskih vzorcev, ki so ga oblikovali med odraščanjem, zato je potrebno vsak primer obravnavati posebej. A vendarle obstajajo nekakšne »splošne« smernice, ki so nam lahko v pomoč, da »odpremo zaprte«. V pomoč, da soustvarimo varno okolje, v katerem se tudi sami lahko bolj odpremo. Intimnejša, globlja, toplejša, bolj ljubeča in z več zaupanja prežeta komunikacijska klima, ki je tako zelo pomembna za uspešne odnose, je  dejansko zelo odvisna od stopnje odprtosti med nami.  

OSEBNO 

se že celo življenje rada ukvarjam in svoj čas ter znanje rada posvečam odpiranju »zaprtih« tipov. Z njimi je res občutno težje vzpostaviti pogovor in povezanost kakor z ekstravertiranimi »žuborečimi potočki«, a zame je čustveno (ali/in miselno) introvertirano »tiho jezero«, ki se mu pogosto prilepi še naziv »pokerfejs« pravzaprav prava »poslastica«. Ko začutim njihovo dušo in pasti njihovega ego-sistema, ki jim preprečujejo, da bi se odprli, se v meni prebudi nekaj, čemur rečem »strast do biserov«. Dobro vem, kako bodo na koncu poplačani ves moj trud, potrpežljivost in iskreno zanimanje za njihovo »školjkasto« naravo (ali navado). Slej ko prej se začnejo odpirati in izražati, nato pa skupaj uživamo v njihovih biserih, skritimi globoko pod razlogi, ki so jih delali bolj zaprte, kot so v resnici. Da ne bom samo poetična, naj se še malo praktično pošalim: včasih si rečem, da sem kot odpiralec konzerv, ki počasi in vztrajno odpira čudovito vsebino, ki se skriva pod trdo zaprtim pokrovom pločevinke

NEŽNOST, POTRPEŽJIVOST, SPREJEMANJE, TAJMING 

Skupna značilnost vseh zaprtih tipov je, da se bojijo, da bodo pri odpiranju naredili kakšno napako, da imajo odpor do kritike in da ne želijo biti vzrok za konflikt. Zato je zelo pomembno, da jim pristopimo na prijazen in nežen način. Še prej pa jih je treba sprejeti takšne, kot so. So pač »tiho jezero«, popolnoma drugačno od »žuborečih potočkov«, ki svoja doživljanja, čustva, občutke in misli delijo naokrog mojstrsko tekoče in brez zadržkov. »Tiho jezero«  dejansko nima (dovolj) izkušenj s tem, KAKO se izraziti, zato so negotovi in celo plahi. Zelo je pomembno, da jim damo ČAS, da poiščejo prave besede, s katerimi bodo opisali, kaj se v njih dogaja. Dajmo jim čas in jih ne prekinjajmo s svojimi komentarji, prepričani, da so utihnili, ker se nočejo pogovarjati in zato mislimo, da je bolje, da mi nadaljujemo, ker nočemo, da pride do prevelike tišine, kajti »potem se pa sploh ne bodo hoteli pogovarjati«. Če že moramo govoriti medtem, ko čakamo, da spregovorijo, zamenjajmo govorjenje o sebi z opogumljanjem njihovih poskusov, da se izrazijo. Predlagajmo jim, naj se izrazijo opisno, če ne najdejo zgolj ene besede, ki bi opisala to, kar se v njih dogaja. In naučimo se prisluhniti tudi njihovi tišini. Tišina »tihega, mirnega jezera« skriva namreč veliko dogajanja pod površjem, verjemite. Notranja dogajanja žuborečih lahko zelo dobro in vidimo in slišimo, saj vse sproti spravljajo iz sebe in to na kvadrat, tiho jezero pa vse to doživlja navznoter, kar ne pomeni, da je doživljanje manj intenzivno. Težava je v tem, da se verbalno ne znajdejo prav dobro, zato se v njih neizrečeno nabira, čedalje večje breme jim je, poleg tega pa jih je strah lastne neizražene intenzivnosti v čustvih, saj ne vedo, kako bo vplivala na sogovornika, zato jo raje potlačijo. »Najbolje, da nič ne rečem, da bo mir.« - si mislijo, so še bolj tiho in s tem še bolj v obup spravijo svojega verbalno bolj veščega sogovornika. Tudi če kdaj skopo spregovorijo so lahko hitro deležni nerazumevajočega komentarja s strani žuborečega, kar doživijo kot kritiko, zato se še bolj zaprejo. Najpogostejše izjave/kritike/komentarji, ki se jim zdijo krivične so, da s svojim pokerfejsom sporočajo, da jim je vseeno in da so brezčutni, ker ne izražajo čustev. Vse to jih še bolj potisne v njihov notranji svet in smo v začaranem krogu. 

DA, zaprti tipi so res občutljivi in to je treba sprejeti kot dejstvo. Občutljivi so tudi na čas in prostor, ko naj bi se z njimi pogovarjali, zato je potrebno upoštevati t.i. tajming. In ko smo ravno pri tajmingu, ugotavljam, da mi je za konkretne primere zmanjkalo časa in prostora, zato se bomo odpiranja lotili tudi naslednjič. Predstavila vam bom konkretne izraze in besede iz mojega Malega slovarja ljubezni in upam, da vam bodo v pomoč za gradnjo bolj ljubeče komunikacije s tistimi, ki jih imate radi, a so tako drugačni od vas.  Do takrat mi bodite fajntastično in ne pozabite si vzeti nekaj časa, da pri sebi ugotovite, ali ste čustveno bolj odprt ali zaprt tip osebe. Morda pa ravno pravšnja kombinacija? Kakorkoli, kdor sebe dobro pozna, bo lažje spoznal tudi drugega.  

 

V kolikor so ti naši navdihi na portalu premalo in potrebuješ iskreno, toplo podporo ter pomoč pri spreminjanju svojih slabih navad v nove navade, s katerimi boš življenje uživala bolj na polno, srečno in zadovoljno, se lahko kadarkoli obrneš na Silvijo. Kontaktiraj jo, zaupaj svojo težavo in zagotovo ti bo pomagala do primernih rešitev. 

Vaša mestna Osrečevalnica, Silvija Jovanovič, 070 315 288

Facebook stran:  Osrečevalnica, svetovanje in delavnice s Silvijo Jovanovič