Izhodišče je bil moj prispevek o maminih sinkotih. Torej, kakšen postopek ali procedura bi bila najbolj primerna, da bi mame iz svojih dragih sinov vzgojile zrele in odgovorne moške, ki bi znali sodelovati in komunicirati s svojimi partnerkami?
Jaz pravim takole: mame naj na prvem mestu sodelujejo s svojimi partnerji, se pravi očeti otrok, saj sta oba partnerja v vlogi staršev majhnega sinka enako pomembna. Naj partnerja skrbita za zdrav otrokov razvoj tako, da se podpirata in usklajujeta pri vzgojnih ukrepih, pri nalogah, ki jih imata do otroka in pri negi, ki jo je deležen malček. Ker je v tem primeru oče čustveno prisoten in vpleten v življenje sina, ima le-ta objekt identifikacije, ki poteka skozi opazovanje sina lastnega očeta. Oče kot prvi moški postavlja norme in ideale, ki jih sin ponotranji in so mu razumljivi. Ko mladenič opazuje pogovor in komunikacijo staršev, tudi tukaj srka nastop in energijo očeta v njegovem obnašanju do mame. Vse to tvori celoto, ki jo deček nosi v sebi in iz majhnega fantka odrašča čustveno zdrav moški.
Takšen moški, ki je osnove izražanja svojih čustev lahko že od majhnega kazal in izražal, tudi v svojem lastnem partnerstvu ne bo imel večjih težav, ker bo znal na primeren način izraziti kaj si želi, česa ne mara, kaj ga moti in bo imel tudi sam razumevajoč odnos do svoje žene. Zrel in odgovoren moški bo vedel, kako čustveno primerno reagirati v posameznih situacijah, vedel bo, kje je njegovo mesto v družini in pri vzgoji lastnih otrok in vse pozitivne afirmacije, ki jih je doživljal sam kot otrok, bo znal dobrohotno prenašati naprej na svoje otroke. Tako se pozitivni vzorci in ljubeč odnos prenašajo z ene generacije na drugo.
Kaj pa se zgodi, ko se v teh vzorcih eden zatakne? Ko je v zakonu moški nesrečen, ko se odmika od svoje žene, ko se ne more, noče ali ne zna udejstvovati v družinskem življenju? Ko sam sebe prikrajša za čudovite trenutke bivanja in vzgajanja svojega sina? Čustveno invaliden moški bo kmalu vrgel svojo dolžnost vzgajanja otroka v plevel in prepustil vse ženi, s katero pa tako ali tako ni ustvaril zdravega partnerskega odnosa. Tako prepusti ženi tudi vzgojo sina, ki si ga tako prisvoji in na patološki način »okvari« in spremeni v maminega sinčka. Po vaših reakcijah sklepam, da je tovrstnega sindroma res veliko, tako da pozivam, da vse drage mame, ki imate doma sinove, premislite kako jih vzgajate. Kajti, kot vemo, iz majhnega raste veliko.
Kako vzgojiti čustveno zdravega moškega, je po mojem mnenju naloga obeh staršev in ne moremo krivde vedno zvaliti na pomembno mater, saj je tudi oče tisti, ki bi si moral izboriti svojo pravico do vzgoje sina. Vem, da se nekateri očetje ustrašijo odgovornosti imeti potomca, ali enostavno ne vejo, kako pristopiti k otroku in tako nehote ali počasi prepustijo vzgojne vajeti partnerki. S tem sebe odtuji in oddalji od mladiča, ki ga je navsezadnje dolžan vzgajati in skrbeti za njegov blagor.
Ampak, če želite sebi in svojemu mlademu gospodiču sinu dobro v njegovem odraslem življenju, mu dajajte sami zdrav vzgled in poskrbite za to, da boste znali izražati svoja čustva, potrebe in želje. Sporočajte mu, da ga ljubite, a vseeno mu ne boste dovolili manipulacije, naj ve, da ni potrebe po skrivanju čustev in da ima v okviru družine varen prostor, znotraj katerega se lahko izrazi kot individualna osebnost. Prepričana sem, da boste tako vzgojili odgovornega moškega, ki bo znal enako skrbeti za svojo družino.
Melita Kuhar , univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja → Svetovalnica
(Foto: www.pixabay.com)