KAKO VIDITE SEBE

13.03.2016

Da bi se lahko premikali po svojem socialnem vesolju, morate vedeti, kaj si drugi mislijo o vas, pa čeprav je najbolj jasna vizija tista, kako vidimo mi sami sebe. Se sliši zakomplicirano?

No, mnogi bodo na glas povedali, da jim ni mar, kaj si drugi mislijo o njih, vendar je na koncu vedno tako, da želimo biti del socialnih interakcij. Ljudje smo s psihološkega stališča narejeni tako, da smo medsebojno odvisni. Socialna tesnoba je zgolj nezaveden odgovor na strah pred tem, da smo izločeni iz socialnih združb. Občutek, da nismo sprejeti s strani želene skupine nas vznemiri in povzroči tesnobo.

Intuitivno vemo, kako nas ljudje vidijo, kar nam omogoča, da se povežemo z drugimi in iz tega izhaja naše zadovoljstvo. Zanašamo se na točnost našega videnja, kar strokovno imenujemo »metapercepcija« - ideje, ki jih mi imamo glede tega, kako nas drugi vidijo.

No, vedno pa se vrnemo do tega, kaj sami mislite o sebi. Ste se o tem kdaj iskreno in odkrito spraševali? Naš koncept 'sebe' v osnovi oblikuje ena oseba: Mama. Način, kako je naša mama ali drugi skrbnik v najbolj ranem otroštvu reagiral na naše jokanje in gibanje, ima močan vpliv na to, kaj mi pričakujemo, kako nas bodo drugi videli. Otroci se vedejo tako, da ponavljajo oziroma obnavljajo svoje izkušnje. Otrok, ki je imel neodzivno mamo, bo enako neodziven ali zadržan do drugih ljudi, enako pa se bodo tudi drugi ljudje izogibali stiku z njim, da obdržijo določeno distanco. V nasprotju s tem, pa bo otrok, ki je imel skrbno in odzivno mamo pokazal veliko več samozaupanja in se do znal dobro vklopiti v družbo vrstnikov.

Ko majhen otrok gleda in »skenira« obraz mame, s tem vpija v sebe vedenje, kdo on je. Kot odrasli nadaljujemo z iskanjem odzivov v očeh soljudi in tudi na podlagi teh zrcaljenj oblikujemo mnenje o sebi.

Pomislite, kako se vedete, ko srečate nekoga. Govorite, poslušate in načrtujete v mislih, kaj boste govorili čez nekaj trenutkov, obenem pa se naravnate tudi v neverbalni komunikaciji ter nezavedno odgovarjate osebi, s katero komunicirate. Temu bi lahko rekli tudi kognitivni posel, ki se izvaja na mnogih ravneh, o katerih pa ne razmišljamo vsakodnevno, se pač enostavno dogaja.

Pa se sedaj vprašajmo, ali znate sprejemati povratne informacije drugih ljudi o vas. Ste se kdaj o tem vprašali? Posamezniki, ki so se naučili nadzorovati svoja čustva, običajno bolje vedo kaj si drugi mislijo o njih. Sposobni so zaznati emocije na obrazih drugih ljudi in ob tem lahko občutijo empatijo. Če poznate svoja občutenje in se znate sami pomiriti v napetih situacijah, vam to omogoča boljšo notranjo podporo pri oblikovanju lastne vrednosti.

Zakaj danes razmišljamo o zelo pomembnem, a pogosto ne prav izpostavljenem fenomenu kako sami sebe vidimo? Zato, ker je to pomemben gradnik oblikovanja lastne vrednosti in samozavedanja, kdo mi v resnici sploh smo. In seveda, okolica s svojimi povratnimi informacijami je tista, ki nam drži zrcalo, da se v njegovem odsevu znamo po-ravnati, spregledati in se sprejeti. To je težka naloga, a njena nagrada je ogromna – sebe začnemo imeti radi točno takšni kot smo.

Melita Kuhar  univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja → Svetovalnica

(Foto: www.pixabay.com)