Pogosto se srečamo z dilemo, ki je še kako realna in sicer ali res lahko obstaja prijateljstvo med moškim in žensko, ki se slej kot prej ne konča s seksom? Kaj menite vi?
Medtem, ko o tem razmišljate, bom napisala nekaj misli o tem, vi pa mi lahko sporočite, če imate sami kakšno podobno izkušnjo in kako se je zaključila.
Namreč, pravo prijateljstvo je kategorija, ki je preveč dragocena in je neprecenljiva. Ko se vmeša seks, lahko le-ta ogrozi še tako trdno in dolgotrajno prijateljstvo.
Kaj se dogaja v takih trenutkih?
Menim, da je v genih obeh, torej in moškega in ženske, da se gledata na nagonski ravni kot samec in samica, kot potencialna ljubimca, kot morebitna starša otrok, ki bodo nadaljevali njune gene. No, to je groba slika homo sapiensa, a vendar sta novodobni moški in ženska vedno znova pred izzivom, da preverita ali ju druži res le prijateljstvo ali pa si želita tudi fizične združitve.
Ko se takole prijateljsko družita, hodita po kavicah, na koncerte, v galerije, sprehajata se po naravi, ju družijo približno enaka zanimanja, imata polno vsebin, o katerih razpravljata, verjetno sta njuna pogleda na svet in bližnjo okolico dokaj podobna, torej sta kompatibilna. Ko imata osebne problemčke, se potožita eden drugemu. Ko se kateremu pripeti kakšna nezgoda, lahko kadarkoli poišče pomoč svojega prijatelja. Če takšno pravo prijateljstvo ostane na platonskem nivoju, ima velike možnosti, da se stara z obema protagonistoma, tudi ko si ustvarita vsak svojo družinico. No, to je en scenarij.
Drugi je, da se po takšnem druženju in preživljanju skupnega časa zgodi romanca, zaljubljenost in prijatelja postaneta par. Takšnih primerov je vse polno, verjetno večina izmed nas pozna koga iz tega scenarija. Ker se dobro poznata, svoje skupne točne in kompatibilnost nadgradita z resno zvezo, v kateri se verjetno lažje prilagajata eden drugemu, saj sta že poprej rešila marsikatero situacijo, ko sta bila v težavah, takrat še kot prijatelja.
Tretji scenarij: prijatelja sta, družita se, pa se zgodi, da se eden zaljubi, drugi prijatelj oziroma prijateljica pa pač ne. Kaj storimo v tem primeru? Ali mu / ji povemo, da smo nori na njo / njega ali smo rajši tiho, ker se bojimo, da bi s tem ogrozili naše trdno prijateljstvo? Lahko ostanemo tudi v negotovosti, a potem je v nevarnosti in na preizkušnji trdnost prijateljske zveze.
Četrti scenarij: prijatelja prekoračita mejo, ki loči prijateljstvo od ljubimcev ter imata nor in strasten seks, ki pa ne vodi v zvezo temveč sta ostala pri »seks športanju« in se venomer pri sebi potihem sprašujeta, ali ju to zadovoljuje ali pa bi rajši deklarirala, da nista več zgolj prijatelja temveč sta zrela za resno partnersko zvezo. No, lahko je še ena varianta in sicer, da potešita radovednost, kakšna sta v spolnosti, tudi to poskusita, a vseeno jima najbolj ustreza, da ostaneta na prijateljski osnovi.
Sklep bi se sedaj lahko glasil: če se prijatelj in prijateljica niti enkrat nista pogledala s hudički v očeh in sta res ostala prijatelja, je zelo verjetno, da si nista fizično privlačna in da ju niti malo ne mika poskusiti kakšno avanturo, za katero se resda ne ve, kam bi vodila.
Ker pa so to le scenariji in je realno življenje mnogo bolj pestro in barvito, sem prepričana, da ste se tudi sami našli v katerem od zgoraj opisanih primerov. Kajti, nima smisla žalovati za nečim, kar se nismo upali poskusiti.
Melita Kuhar univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja → Svetovalnica
(Foto: www.pixabay.com)