Mobing - psihološko izsiljevanje, šikaniranje in pritiski na delovnih mestih!

22.10.2016

Izvajanje pritiska na delovnem mestu, torej v službi, v kateri običajno prebijemo skoraj pol (budnega) dneva je lahko tako rekoč smrtonosno. S tujko mobing se označuje šikaniranje, izsiljevanje, spolno nadlegovanje, verbalno pritiskanje na zaposlenega, psihološko manipuliranje in izsiljevanje.

Nisem povzela slovarja ali pravopisa, ker menim, da vsakdo od nas malce po svoje razume omenjeni fenomen, ki je vse bolj pogost. Predvsem je prepoznavanje znakov mobinga posledica osveščanja zaposlenih, ki se zavedajo, kaj spada pod normalne in pričakovane zahteve nadrejenih od zaposlenih ter kako se izvajajo ukrepi, kaj pa presega poslovne uzance, pravila poslovanja in poslovna klima, ki prevladuje v nekem delovnem kolektivu.

Običajno prizadeti posameznik občuti neprimerne in nasilne vložke občasno in jih niti ne dojame kot neprimeren in nedostojen pristop (običajno) nadrejene osebe, zato se mobing po tihem nadaljuje in stopnjuje. Ko se začne oblikovati verbalno nasilje v smislu izrednih sestankov, na katerih se dotičnemu očita vse sorte nepravilnosti, neizpolnjevanja zadanih nalog ali pa se izvaja 'pranje' možganov, se sčasoma pritiski in zahteve stopnjujejo do te mere, da začne dotična oseba čutiti tesnobo, jezo, zagrenjenost, njegova storilnost se posledično zmanjša, stres dosega izjemno moč, vsakodnevni prihod na delo se spremeni v muko in komaj se čaka konec delovnika.

Poznamo mobing s strani nadrejenih, ki s pozicije avtoritete zahtevajo mogoče in nemogoče, ki se izživljajo in to običajno le na posamezni osebi, ki jim gre v nos ali je ne prenesejo iz takega ali drugačnega razloga, vsekakor pa ne znajo razložiti s trdnimi argumenti, kaj je tako zelo narobe naredil podrejeni. Poleg tega pa lahko zaposleni doživlja mobing tudi s strani sodelavcev in verjemite, da to sploh ni tako redek primer. Poznam gospo, ki je na delovnem mestu postala zelo nesrečna, ker so jo začeli sodelavci ignorirati in ji nagajati ter se do nje na splošno vesti neprimerno, ko jim je povedala, da si pač ne more privoščiti vsakodnevnih kosil v času odmora, saj je v tem času imela druge načrte. Pa se je sodelavka spravila nad njo z raznimi obtožbami in s klevetanjem pridobila na svojo stran tudi druge sodelavke, ki so jo tudi začele ignorirati in se ji posmehovati. Se sliši zelo banalno, a je žal resnično.

Vidite, mobing je lahko zelo prikrit in subtilen, prizadeti ga začuti kot ogroženost in kot strah pred tistimi, ki izvajajo mobing, lahko pa je direkten in naperjen na točno določeno sfero dela ali aktivnosti. Težko ga je dokazati, prizadene posameznika na mnogih področjih: strah pred izgubo službe, strah kako bom preživel, nemoč in občutenje vloge žrtve, ki karkoli naredi, bo vedno obsojena ali zasmehovana, neracionalne obtožbe nadrejenih mu krojijo vsakdan v službi in težko se izmota iz lovk manipulacij in spletk.

Kakšna je rešitev?

Običajno tisti, ki izvajajo mobing, tega ne bodo nikoli prepoznali, kaj šele priznali, saj se bodo vedno znali izgovoriti na miljonineno zadevo in sicer da ni bilo narejeno kot je bilo naročeno ali da se oseba ni primerno vedla in podobni izgovori. Zato pogovor ali dokazovanje prizadete osebe pri tistemu, ki izvaja mobing, da nima prav in da izvaja pritisk običajno ne zaleže in se kaj dosti ne spremeni. Lahko se vloži tožba na sodišče, a kot vemo, so naši sodni mlini dolgotrajni in nič kaj učinkoviti, posameznik pa vseeno mora hoditi na delo.

Ali se čudimo, da je toliko bolniških odsotnosti?

Marsikdo od pritiska in občutenja mobinga fizično zboli, njegovo delo trpi, izogiba se službenim aktivnostim in se zateče na bolniško odsotnost, kar pa je spet lahko izgovor in dokaz delodajalca, da dotični ne dela dobro. Začaran krog torej.

Če se vam zdi, da ste žrtev mobinga, poiščite dobrega odvetnika in se pozanimajte o zakonski rešitvi, sami pa pri sebi presodite, ali ste dovolj močni za bitko dokazovanja.

Melita Kuhar, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja → Svetovalnica

(Foto: www.pixabay.com)