Ali ste kdaj opazovali sovražno nastrojen par in si pri tem mislili: »zakaj sta sploh še skupaj«?
Ena predpostavka je v tem primeru zelo pomembna in sicer oba partnerja na glas trdita, da si želita harmonično in skladno zvezo. Žal se včasih jasno pokaže, da temu ni tako, še posebej takrat, ko partnerja veže jeza kot tisto posebno nezavedno lepilo, ki skupaj drži njuno, sicer nefunkcionalno zvezo. Sicer lahko zelo podoben princip delovanja raztegnemo tudi na druge vrste parov, kot so starši in otroci, nadrejeni in zaposleni, ne zgolj na partnersko zvezo.
Tukaj je opisanih nekaj poudarkov glede »jeznih« zvez:
1. Zadeve niso vedno takšne, kot so videti na prvi pogled. Za primer lahko vzamemo na videz odvisnega ali podrejenega partnerja, ki pa ima v resnici moč nad drugim partnerjem.
2. Uglajenost in prijaznost delujeta na zunaj vse drugače, kot pa jezno. Vendar ne vemo, kaj se kuha znotraj partnerjev, dosti krat je to lahko jeza, ki pa je izražena na drugačen način.
3. Najsi bo ubesedena ali ne, jeza vedno najde pot.
4. Tisti partner, ki postori večino stvari v družini, ima večjo moč. V primeru, da je razdelitev del med partnerjema različno porazdeljena, je tisti partner, ki ni toliko aktiven, bolj odvisen od drugega. Torej tista oseba, ki vodi gospodinjstvo, nadzira finance, vzgaja otroke, organizira družinska srečanja ali odloča, kam se bo šlo na počitnice, ima bolj pomembno vlogo. Drugi partner, ki v tem ne sodeluje v takšni meri, je brez odločujočega partnerja izgubljen, četudi tega verjetno ne bo nikoli priznal.
5. Odvisni ljudje so jezni ljudje.
6. Kjer je konflikt, tam pod njim leži »sporazum«. Odrasli so svojevoljno pristali na partnersko zvezo in četudi je odnos nezdrav, ima vedno nekje skrite pridobitve za oba. Največkrat so vzroki za to, da par ostaja skupaj: otroci, finančno stanje, sramota, da bi šla narazen ali pa obremenjevanje s tem, kaj bodo drugi rekli, če se ločita, pa tudi verski vzroki. Skrito očem in nikoli glasno povedano pa je dejstvo, da je veliki problem takšnih nesrečnih parov v tem, da je en partner prepričan, da se drugi partner neprimerno in nespoštljivo vede do njega samega. Ko se enkrat zavemo, da si ne zaslužimo čustvene zlorabe, se lahko začne spreminjati odnos. Le tako lahko razvijemo zdrav ego, se naučimo reči ne in se primerno postavimo za sebe. Sčasoma ugotovimo, da niti socialni status, niti materialno premoženje ali sramota ne upravičujejo naše žalosti in bede.
7. Nezdravi odnosi so rezultat disfunkcionalnih dogovorov med partnerjema, kar pomeni, da obe strani skrivata in lažeta. Namreč, če resnica ni povedana, je resničnost laž. Če hočeta ohranjati te laži žive, morata oba partnerja kar naprej lagati.
8. Laganje v nas vzbudi občutek sramu in krivde, kar posledično zopet vodi v jezo. Krog je sklenjen. Ta jeza je lahko naperjena proti vam samim, ker se niste držali svojih vrednot ali načel, lahko pa je to jeza na partnerja, ki se ni odpovedal svojemu nezdravemu vedenju.
9. Čustveno zdravi ljudje se učijo tolerirati, sprejeti in nadzorovati svojo jezo. Ko si priznamo našo jezo v vseh njenih pojavnih oblikah (skritih in na zunaj vidnih) ter ko osvojimo veščine upravljanja z jezo, lahko začnemo graditi bolj zdrav odnos do soljudi in partnerja.
Melita Kuhar , univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja → Svetovalnica
Foto:pixabay.com