Babice so pomembne ženske.
Pa ne samo tiste, ki so pomagale roditi nas in naše otroke, temveč naše none, stare mame, ome, skratka Babice. So posebna bitja, ki razumejo otroški svet, razvajajo in pečejo piškote. No, običajno. Moja hči ima dve babici pa nobena ne peče domačih božičnih piškotov. Pa vseeno svojo vnukinjo razvajata in ji dajeta vedeti, kako čudovito bitje je.
Kakšna je vaša babica?
Vesela, zagrenjena, žalostna, bolna, mladostna, polna iskrivih idej in neumornega duha? Za babice je značilno, da so svoje otroke vzgajale v duhu discipline in strogega duha, pravil in morale, pri vnukih in vnukinjah pa pogosto naletimo na obraten pojav, ko je babi tista, ki razvaja, razume in je zaupnica otroških sanj, idej in skritih misli ali želja.
Ja, vloga babice v otrokovem življenju je pomembna.
Daje varno zatočišče, ko starši divjajo po milijon opravkih, so izgubljeni v poplavi informacij, zna babi umiriti ta ponoreli svet in pripraviti najboljši čaj in kosilo, ker je skuhano z ljubeznijo in mirom. Babica zna obdržati skrivnosti in pove svojim otrokom, to je otrokovim staršem le tisto, s čimer lahko pomaga otroku.
Sama se svojih dveh babic ne spomnim dobro, ker sta odšli preko mavrice, ko sem bila še otrok. A spomnim se okusa ocvirkov, ki jih je ena od babic prinesla s svoje kmetije in mi jih je mazala na kruh, ko sem bila stara šest ali sedem let. Pred nekaj dnevi sem bila na večerji v enem od ljubljanskih lokalov, ko so postregli z ocvirkovim namazom. V hipu sem se vrnila v svojo otroštvo in svež kruh z namazanimi ocvirki, ki mi ga je ponudila moja babica.
Majhni in drobni spomini nam delajo življenje lepo, vredno.
Babice so tiste, ki nam predajajo svojo modrost, izkušnje in kdaj povedo, kako poredni so bili naši starši, ko so bili še otroci.
Skratka, babice so naša sladka zatočišča. Obiščite svojo babi in jo polupčkajte ter ji zašepetajte, da jo imate radi.
Melita Kuhar univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja → Svetovalnica
Foto: pixabay.com