MOŠKI BI RADI POMAGALI

MOŠKI BI RADI POMAGALI…. 
 
Pa jim ženske ne dovolimo. No, ni tako zelo hudo, četudi se kdaj povprašam, zakaj smo postale dame tako samozadostne. Kot vedno in povsod, ima vsako dejstvo več pogledov in njim lastnih resnic. Kot smo vsi ljudje opremljeni s sebi lastno osebnostjo, primarno družino in vzorci, tako tudi reagiramo. Vem, da me bo katera od vas dam postrani pogledala, ko bo tole brala, a dajmo priložnost osvetliti eno od plati resničnega skupnega bivanja z moškim, partnerjem, možem.
 
Mnoge ženske svojim dragim ne pustijo, da bi jim pomagali, pri tem pa pravijo, da bodo kaj pokvarili ali da pač ne znajo tako dobro nekaj postoriti kot znajo same. In vse to naredijo same, potem pa kuhajo mulo in godrnjajo, da so za vse same in da jim njihov moški nič ne pomaga. Ste opazili ironijo in protislovnost? 
 
Kot so moško-ženski odnosi vedno zapleteni, so tudi naši odzivi na določen sprožilec intenzivni.
 
V partnerstvu je najbolj idealno, da se partnerja že ob oblikovanju zveze dogovorita za delitev dela, ob prihodu otročka pa delitev dopolnita še s skrbjo za njega. Pričakuje se, da se dogovorov držita oba. Če in ko vama dogovori niso več ustrezni, se usedeta in se ponovno pomenita, kako lahko na novo opredelita dela, naloge in dolžnosti tako, da se eden ali drugi ne bosta počutila prikrajšana. To je potrebno prevetriti na vsake toliko, ker se življenje in izzivi spreminjajo in nosijo s seboj mnogo nepredvidljivih situacij. Imate ve, drage moje, že takšen dogovor?
 
Menim, da je prav in je primerno, da moški prevzamejo na svoja pleča nekatere zadolžitve in da jim ženske to prepustimo brez godrnjanja, da so recimo počasni, nespretni ali da se ne znajdejo.
 
Ne, me imamo pač svoje zadolžitve in se potrudimo le-te kvalitetno izpolnjevati, moški pa bodo svoje. Saj niso majhni otročki, da ne bi vedeli kaj in kako (vem, nekaj se vas je sedaj pridušalo, da se vam zdi, da je vaš moški pravzaprav nedorasel fantek, ki ne zna nič sam, a ne delajte krivice svojemu moškemu – same ste ga izbrale), predvsem pa je potrebno, da se oba zavedata, da za dobro opravljena dela in zadolžitve prevzemata vsak svojo mero odgovornosti. Če je potrebno pokritizirati njegovo delo, to storite na samem in na način, da ne ponižujete njegove osebnosti (kar ženske zelo dobro obvladamo) ter da mu na primeren način poveste, da pričakujete, da bo delal na drugačen način. In seveda drage moje, velja tudi obratno: ko ve nekaj zamočite ali naredite nekaj na način, ki odstopa od dogovorjenega ali pričakovanega, molčite in sprejmite njegovo kritiko, ki je enako dobronamerna, kot je bila vaša. Navsezadnje gre za to, da se oba naučita eden od drugega kako upravljati z vajinim odnosom, v katerem se ne cedita vedno med in mleko, temveč kdaj trčita tudi ob banalne vsakodnevne izzive. Napredujta, komunicirajta, iščita kompromise, ne pa se zapret vsak v svojo školjkico.
 
Če se naučite in navadite delovati kot je zgoraj opisano, bo odpadla potreba po kontroli vašega dragega kako je nekaj naredil in ne boste po nepotrebnem trošile svojega časa in živcev. Zaupajte mu.
 
Ne prevzemajte njegovega deleža izvrševanja obveznosti. Držita se definiranih del in nalog, kot sta jih zastavila predhodno. Saj vem, sedaj se mi posmehujete, ker menite, da poprejšnji sestanek med vami in vašim moškim je itak brez veze, ker se on ne bo držal svojega deleža dogovorjenega. Če je z vami v dobrem in slabem, se bo držal svojih nalog in jih bo opravljal brez težav, seveda ob predpogoju, da ne boste kar naprej nergale, kritizirale in »bile pametne«. Izrazite mu svoje zaupanje in realizirajte vašo polovičko prevzetih obveznosti. Tako bo ostalo tudi nekaj časa zgolj za vajino partnersko crkljanje, ko bodo deca že globoko spali.
 
 

Melita Kuhar , univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja → Svetovalnica

Foto: Pixabay.com

Spread the love