Na MOIA portalu pišemo tudi o družbeno bolj prikritih temah, ki so včasih še vedno predmet skrivanja in tabujev. Mnogi posamezniki imajo diagnozo bipolarne motnje. S tem se opisuje različne oblike nihanja razpoloženja, ki se večinoma pojavlja v fazah veselega in euforičnega razpoloženja (tej fazi se reče tudi manična oz. hipomanija) ter fazah potrtosti oziroma depresije. Do takšnih menjav razpoloženja lahko človek niha nekajkrat na leto, lahko pa tudi večkrat na dan. Motnje razpoloženja so zelo izrazite in v velikih odstopanjih od povprečno pričakovanega vedenja, zato je posameznik običajno zelo prizadet na svojem poklicnem, socialnem in privatnem področju.
Danes si bomo ogledali, kako ravnati, ko pri partnerju ugotovijo bipolarno motnjo, ki bo zagotovo spremenila partnerski in družinski ustroj odnosov in družinsko dinamiko. In pozivam vas, ki imate partnerja s bipolarno motnjo ali jo imate sami, da se tega ne sramujete ali skrivate, temveč čim prej poiščite ustrezno strokovno in medicinsko pomoč!
1. Ko dobi vaš partner diagnozo, da ima bipolarno motnjo, ne veste, kaj vas čaka. Ker pri vsakem posamezniku lahko poteka na drugačen način.
2. Ne veste, kaj bo partner pripravljen narediti, ko se sooča s bipolarno motnjo. Ker marsikdo se s svojo diagnozo kar ne more sprijazniti in tudi, ko bi potreboval pomoč, je ne želi poiskati. Vedeti je potrebno, da z ustrezno pomočjo lahko pride do kvalitetnega napredka.
3. V vas bo potekal boj, da se boste morali zavedati, da vaša ljubezen do partnerja ne bo premagala bipolarne motnje. Ne razmišljajte več, kako je bilo pred diagnozo temveč začnite živeti s tem tukaj in sedaj in tudi več na skrivaj ne tuhtajte o tem, da se mogoče partner z motnjo ne trudi dovolj. Sprijaznite se s tem, da ne more preskakovati procesa zdravljenja, ki lahko traja zelo dolgo.
4. Počutili se boste krivo. A nima smisla, sploh ko bo partner v svoji fazi depresije boste razmišljali o tem, da verjetno niste naredili dovolj. Nikar si tega ne počnite!
5. Ne zanašajte se v celoti na to, da bodo zdravila učinkovala. Včasih delujejo, zopet drugič ne. Mogoče se lahko zgodi, da zdravila, ki so nekaj časa delovala, nehajo s svojim pozitivnim učinkom. Poskusiti je potrebno več različnih zdravil in pristopov, metod in terapij, da bi najverjetneje neka kombinacija bila sčasoma zmagovita.
6. Pomembno je, da kljub vsej skrbi za partnerja skrbite tudi za svoje potrebe in želje in na sebe ne pozabite. Niste nehali živeti, če vaš partner zboli, kajne? Ker če vi ne boste okej in ne boste v stiku s seboj in ne boste negovali svojih potreb vsakodnevno, potem ne boste v veliko pomoč partnerju. Pa saj to veste, kajne?
7. Bodite zlasti pozorni na to ali usmerjate svojo pozornost bolj na bolezen kot na partnerja. Ne počnite tega. Ker človek, ki je vaš partner in je zbolel, je upravičen do tega, da ga še vedno gledate kot na vam ljubo osebo. Kar je sicer težko.
8. Bipolarno motnjo lahko dokažejo s MR slikanjem. Ker ni partner kriv, da je zbolel. Torej je na vas, da se podučite glede bolezni in da si dobite vso pomoč in podporo, ki jo potrebujete.
Živeti s človekom, ki se bori z velikimi nihanji razpoloženja ni lahko in ni enostavno. To se lahko zgodi vsakemu od nas. Zato poudarjam, da je pomembno, da se negujemo, živimo v skladu s samim seboj, svojo vizijo in potrebami, da se imamo radi in sprejemamo druge takšne kot so.
Melita Kuhar univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja → Svetovalnica