10 stvari, ki jih starši skušajte pogosteje početi

20.06.2019
10 stvari, ki jih starši skušajte pogosteje početi Foto: Pexels.com

Sama sem mama sedaj že odrasle hčerke. Kot jo opazujem z distance, tudi v tisoč in nekaj kilometrih, ko živi svoj študentski vsakdanjik v tujini, sem nadvse ponosna na njo, ker je sposobna, iznajdljiva, dobro gospodinji in išče najbolj kvalitetno hrano za najbolj optimalno ceno, razmišljujoča, ljubeča in skrbna do ljudi, ki jih ima rada, delovna v smislu, da vsak dan sproti premaga malce lenobe in prizadevno študira, torej si je pridobila kar dobre učne navade, ki jih poprej ni imela, ker si je pač vse zapomnila, pa še vse to v tujem jeziku.

Ali želite dragi moji starši tudi vi vzgojiti svoje otroke v podobno zrele, odgovorne, empatične in spoštljive odrasle ljudi, pa četudi so sedaj še otroci?

Kot pogosto poudarim: ko vzgajamo svojega otroka, moramo pravzaprav prvo prevzgojiti sebe v smislu ozaveščanja naših lastnih odraslih vzorcev in vtisnjenih žigov, ki smo jih dobili od naših staršev in jih nehote in nevede kar prekopiramo do naših otrok, kar pač res ni fer.

Pri temle naštevanju sem si pomagala z nasveti glede delovanja možganov otrok, kot to raziskujejo na Amen klinikah v ZDA.

1. Nikoli ne ignorirajte delovanja njihovih možganov.

Kontrolirajo vse, kar počne vaš otrok, kako razmišlja, kako se vede, kako se povezuje z drugimi osebami. Ko njihovi možgani delajo v redu, bo tudi otrok ravnal na pravilen in zdrav način. Če bo vaš otrok imel težave, imate težave tudi vi sami, kajne? Spodaj so fotke, ki kažejo kako so videti zdravi možgani, na drugi so možgani, ki so poškodovani zaradi doživete travme (na primer, da je otrok padel s kolesa) in na tretji so možgani otroka, ki ima diagnozo ADD/ADHD.

2.  Preživite kvaliteten čas s svojo deco.

Odnosi zahtevajo poseben in čaroben skupni čas. Vsak dan vsaj pol ure preživite res aktivno s svojim otrokom tako, da ga res osredotočeno poslušate in skupno izvajate kakšno dejavnost, ki je otroku pri srcu, a to seveda naj ne bo igranje igrice vsak na svojem telefonu ali tablici!

3. Bodite dober poslušalec.

Ko vidite, da bi vam vaš otrok rad nekaj povedal, vse spustite iz rok in se res fokusirajte na njegove besede in pomen, ki se skriva v govoru vašega otroka. Ne govorite čez njega in nikakor ne ignorirajte pomena vsebine, ki jo slišite. Če je treba, se naučite, kaj to pomeni biti aktivni poslušalec. Za otrokom ponovite, kaj vam je povedal, tako da bo otrok dojel, da ste ga res poslušali z vsem srcem. Lahko mu med pogovorom date tudi kakšno podvprašanje v smislu, zakaj tako misli, kaj je pri tem in tem občutil, kako je reagiral ipd.

4. Ne uporabljajte negativnih vzdevkov.

Če boste svojega otroka klicali z negativnimi vzdevki oziroma imeni, bo to negativnost ponotranjil na svojo osebnostno raven, torej bo o sebi zgradil mnenje, da je takšen, na primer neroden (“nerodnež” ali “ti si en štor nesposobni”), nesposoben (“nesposobnež”).

5. Ne bodite preveč permisivni.

To pomeni, da ste nežni pri dajanju mej, a vsekakor jih postavite in ste pri njihovem izvajanju dosledni. Otroci potrebujejo jasne omejitve. Otroci, ki imajo največ psiholoških problemov, imajo običajno starše, ki jim niso postavili mej. Zato, bodite odločni in bodite prijazni ter dosledni pri doslednosti izvajanja med.

6. Nadzorujte otrokove odločitve.

Možganski sprednji del, ki je odgovoren za načrtovanje, presojo in nadzor impulzivnih odločitev, se v celoti razvija do približno 25 leta starosti. Starši, vi bodite čelni reženj vaših otrok, dokler se ne razvije do konca. Imejte malce kontrole nad tem, kaj vaši otroci in najstniki počnejo, s kom to delajo  ter zakaj. To pač ne pomeni, da ste zaradi tega helikopterski starš temveč pomeni, da vam je mar, saj ljubite svojega otroka, kajne?

7. Ne zahtevajte, da otrok nekaj naredi, ker vi tako rečete, saj bodite vzgled (ne terorist).

Če ste slab vzgled, bodo otroci pobrali vaše slabe strani in ne tisto, kar jim dopovedujete. Otrok prvo povzame, kar čuti glede naših čustvenih stanj, potem skopira naš vedenje ter šele nato pridejo na vrsto besede, ki jim jih govorimo/dopovedujemo.

8. Podajte pohvalo, ko vaš otrok oziroma najstnik naredi, kar je v redu.

Izogibajte se neprestanemu kritiziranju in izpostavljanju vsega, kar ni naredil ali je slabo izvedel temveč najdite tudi tisto, kar je dobro naredil, kot na primer, da je pospravil svojo sobo, dokončal zlaganje perila ali kvalitetno opral zobke.

9. Nikoli ne ignorirajte duševnih težav vašega otroka oziroma najstnika.

Približno 11 let traja (v ZDA sicer) od takrat, ko otrok razvije simptome duševnih motenj do prve evaluacije le-tega. To je izjemno breme za razvijajočo osebnost. Če se otrok bori s ADD/ADHD ali s tesnobo ter depresivnimi stanji, to lahko zelo škodljivo in negativno vpliva na njegovo doseganje uspeha v šoli, v njegovem oblikovanju odnosov ter na splošno v življenju.

10. Ne zanemarjajte vašega lastnega duševnega zdravja, dragi starši.

Če trpite za kakšno duševno boleznijo ali motnjo, kot je posttravmatska motnja, bipolarna motnja, depresivna stanja, tesnobnimi napadi in podobno, to vsekakor uničujoče vpliva na vaše otroke. Skrbite tudi za sebe. Spomnite se, kaj vam povejo na letalu, ko pokažejo, da prvo nadenemo maske s kisikom sebi, šele nato otroku. Če ste v čustveni ali duševni stiski, si poiščite ustrezno strokovno pomoč, poskrbite za sebe, saj le tako ste lahko najboljša verzija sebe tudi kot starš in s tem lahko kar največ date tudi vašemu otroku oziroma najstniku.

 

Melita Kuhar , univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja → Svetovalnica