Komunikacij poznamo več vrst. Ena je govorica telesa, ko skozi nehotene kretnje, poglede ali položaj telesa in njegovih posameznih delov sogovorniku sporočamo svoje razpoloženje, željo po umiku, morebitno laganje ali izogibanje pogovoru.
Druga je verbalna komunikacija. Njo vsi poznamo in se je hoteno in zavestno poslužujemo. Govorimo drugi osebi. In jo poslušamo ter pri tem se trudimo razumeti, kaj nam sogovornik sporoča oziroma kaj je tisto, kar nam želi pojasniti, razložiti, pa tudi zahtevati. Enakovredna in dvosmerna komunikacija je takrat, ko se oba sogovornika spoštujeta ter se trudita poslušati tistega, ki trenutno govori. Ta del mnogim povzroča preglavice, ker se mu zdi, da če takoj nekaj ne reče osebi, ki sicer trenutno govori in ga s tem prekine, da bo pozabil, kaj je hotel pripomniti ali oporekati. In tako se ljudje med seboj zelo pogosto sploh ne slišimo, četudi se pogovarjamo. Zlasti dame smo take sorte, da dostikrat svojega dragega ne slišimo, ko nam nekaj razlaga, ker si že takoj oblikujemo svoj odgovor in s tem izgubimo nit pogovora. Posledično naš odgovor ni v skladu s tem, kar je na primer partner želel sporočiti in hitro je ogenj v strehi. Ker ga pač nismo slišale.
Seks je po mojem mnenju tudi oblika komunikacije.
Seks je telesni »pogovor«, je ples dveh teles, ko skozi intimno približevanje dajemo in prejemamo. Pač zgolj smo. V stiku s svojim doživljanjem partnerja na najbolj subtilen, ljubezenski in spolni način. In obratno seveda. Gre za to, da se me same čutimo sprejete s strani partnerja in da ga me tudi sprejmemo in se z njim ljubimo.
Zelo žalostno je dejstvo, da mnoge, predvsem dame, uporabljajo seks kot orožje in orodje discipliniranja partnerja, ker vedo, koliko mu pomeni. Se pravi, da prekinejo enega od kanalov komunikacije z namenom, da svojemu moškemu pokažejo, da jih je bodisi prizadel, užalil, izdal ali ji kako drugače povzročil prizadetost in bolečino in mu tega ne sporočijo na verbalen način. Z odtegnitvijo spolnosti menijo pri sebi, da bo sčasoma moški kar sam od sebe ugotovil, da je nekaj narobe in da bo to spremenil. Vendar, ker se tega ne pomenita verbalno, ne razjasnita in ker vztrajata vsak na svojih stališčih, torej si ne prisluhneta, kaj si res želita povedati, sebe prikrajšata za nekaj najboljšega na svetu. Kar seks nedvomno je.
In vedeti je potrebno, da ko je enkrat konec z uživanjem v predajanju in ko nehamo negovati spolnost kot obliko komunikacije, je to ogromen in nevaren signal, da je partnerska zveza v velikih težavah, ki se bodo sčasoma začele kazati še na drugih področjih.
Predlagam, da še preden pride do takšnega bolečega zasuka odnosa, se usedeta, domenita kako in kaj naprej, kaj si želita in česa nočeta, si morebiti poiščeta strokovno pomoč in usmeritve ter na novo zastavita zvezo. Z vsemi oblikami komunikacije vred. Če vama je seveda sploh še do tega.
Melita Kuhar univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja → Svetovalnica