Čuječe starševstvo

24.08.2020
Čuječe starševstvo Foto: Pexels.com

 

Dragi starši, zagotovo berete o premnogih vzgojnih stilih in pristopih, metodah in smernicah, po katerih želite vzgajati svojega otroka, kajne? Literature in delavnic je veliko, vsak od nas kot starš izhaja primarno iz lastnih izkušenj odnosa naših staršev do nas.

Danes bom malce bolj pojasnila kaj je to čuječe starševstvo, nekaj točk sem pobrala pri spoštovani in upoštevani avtoriteti s področja zdravega starševstva dr. Lauri Markham.

Čuječnost pomeni, da dovolimo čustvu, da ga občutimo ter mu dovolimo, da izzveni, ne da bi hipno reagirali. Občutimo ga v tem trenutku, preplavi nas in je pogosto izjemno težko ohraniti mirne živce in trezno glavo. Vsak od nas je že kdaj eksplodiral nad otrokom, če ne prej, pa takrat, ko se nam je zdelo, da se otrok dela norca iz nas in naših navodil pa ko smo mu nekaj naročili v petnajsto.

Čuječnost vam omogoča, da sami sebe regulirate v svojih čustvenih odzivih na otroka. Pomeni, da ste čuječe pozorni na dogajanje v svojih čustvih, mislih in odzivih telesa, ne da bi pri tem sodili ter se odločite, da sprejmete svoj čustveni odziv, a ne da burno reagirate. Na ta način ne postanete žrtev lastnih čustev.

Ko treniramo naše odzive v čuječem stanju, smo lahko mirni in osredotočeni, torej smo starš, kot ga potrebuje otrok.

Naše dete se vede kot otrok in ima popolnoma druge prioritete kot vi odrasli pa svojih reakcij ne more nadzorovati v takšni meri, kot bi mi starši radi. Pa še mi, če nismo čuječi v lastnem doživljanju odzivov, pobesnimo mimogrede, v sekundi dveh in se vedemo kot užaljeni ali jezni otrok. Torej se moramo obvladati in se odzivati kot odrasla oseba, saj se bo le tako naš otrok učil od nas, kako oblikovati čustveno regulacijo, ki se je mora naš otrok naučiti.

Starši smo zgled.

Vem, tudi mi odrasli smo le ljudje in nismo vedno v najboljši koži, doživljamo stres, smo izčrpani, smo v praznem teku in smo posledično težko konstruktivno dostopni za našega otroka, ki si kaj hitro naredi svoje scenarije v glavici. Zato je vaša prva starševska odgovornost, da se v vsakem hipu zavedate vašega notranjega čustvenega stanja in ne izgubite živcev.

Čuječnost ne pomeni, da ne občutite jeze ali besa na mulca, temveč pomeni, da se zavedate jeze, a ne reagirate iz nje. Obvladate se in na primeren način komunicirate z otrokom. Namreč, nagonsko reagiramo na vsa »negativna« čustva na enega od treh načinov in sicer boj, beg ali da zmrznemo v reakciji. Takšna reakcija žal ne deluje konstruktivno v starševstvu temveč je bolj primerno, da čuječe in umirjeno »preverimo« naša čustvena stanja in reakcije v telesu in šele nato reagiramo. Ni tako težko.

Poskusite ostati osredotočeni, četudi se v danem trenutku počutite tesnobno, tečno ali utrujeno. Čuječnost bo pomagala z ozaveščanjem, da ni potrebno hipno reagiranje iz opisanega stanja, ki lahko kritično poškoduje zaupanje otroka v vašo presojo.

Ne pozabite, da ste s svojimi reakcijami model, po katerem se vaše dete uči in to ostane v njemu celotno življenje.

Zato je vaša odgovornost toliko večja. Vaša umirjena presoja naj bo odločna in spoštljiva do integritete vašega otroka ter odločna v navajanju omejitev ali pravil, ki jih želite predati otroku. Če boste vi histerično ali agresivno odreagirali, bodite prepričani, da bo enako reagiral v bodoče tudi vaš otrok. In se potem ne čudite, kje za vraga je pobral neprimerne odzive.

 

Melita Kuhar  univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja → Svetovalnica