Sezona špargljev je pred vrati. Vsekakor so pa divji šparglji bogatejši od gojenih.
Med prve spomladanske vrtnine spadajo šparglji.
Šparglji so cenjeni predvsem zaradi posebnega okusa.
Zaradi nizke vsebnosti ogljikovih hidratov in maščob so primerni tudi v najrazličnejših dietah, še posebej priporočljivi so za ljudi s povišano vrednostjo maščob v krvi.
So odličen vir mineralov: predvsem fosforja, žvepla, kalcija, magnezija, železa, bakra, cinka, fluora in joda.
V špargljih najdemo še C vitamin vitamine B, vitamin A skupine in karotenoide.
Največ vitamina C najdemo v vršičkih poganjkov, zeleni šparglji pa ga vsebujejo več kot beli.
Šparglji delujejo kot močan antioksidant. Šparglji ščitijo celice jeter pred strupi. Pomagajo pri težavah z mehurjem in ledvicami ter lajšajo menstrualne težave.
Zaradi visoke vsebnosti folne kisline je priporočljivo, da šparglje uživajo nosečnice. Samo pet vršičkov špargljev vsebuje 110 miligramov folne kisline.
Najpogosteje jih delimo na divje in gojene. Divji šparglji rastejo prosto v naravi, na gozdnih robovih in med grmovjem, pri nas jih najdemo na Primorskem.
Gojeni šparglji so lahko beli, zeleni ali celo vijoličasti. Kot trajnica lahko rastejo tudi do 20 let in vsako spomlad poženejo mlade poganjke, ki jih tako dobro poznamo.
Ne pustimo jih stati v vodi, saj se tako izgubijo mineralne snovi.
Skuhane šparglje lahko uporabimo v najrazličnejših solatah, v rižotah, juhah, postrežemo kot prilogo, ali pa prelijemo s sveže pripravljeno omako in serviramo kot zdravo in okusno jed.
Užitni so seveda tudi surovi, uporabimo jih kot sestavni del solate.
Marjetka Založnik → Zdrava kuhinja malčkov