Verjamem, da ste mnogi od vas slišali takšne in drugačne tragične zgodbe, ki se odvijajo med ločenimi starši in njihovimi otroki, kako starša zlorabljata lastne otroke v boju za prevlado in maščevanje bivšemu partnerju. Ne morem si kaj, da ne bi takšnega primitivnega ravnanja obsodila na ves glas!
Otroke je zelo strah negotovosti
Če bi povprašali takšne starše, ki uporabljajo otroke v boju proti bivšemu ali bivši, ali jih skrbi dobrobit in sreča otroka, bi zagotovo potrdili, da vse delajo z mislijo, da bo otroku najboljše, kar je seveda velika in debela laž. Oni mislijo samo na to, kako bodo svojo lastno jezo, prizadetost in bolečino ob ločitvi zrahljali preko nagajanja bivšemu partnerju z zlorabo lastnih otrok in ob tem nočejo vedeti kako zelo škodujejo otrokom. Otroci so že tako ali tako prizadeti in zmedeni, saj nimajo izkušenj, znanja in vedenja, kaj se plete po glavah odraslih ljudi, ki so tudi njihovi starši in zakaj reagirajo tako kot reagirajo.
Otroke je zelo strah negotovosti in tega, da vedo, da se je dosedanja situacija krepko spremenila.
Starša nista več skupaj, otroci se selijo sem in tja, vezi se trgajo, če otroku nihče ne razloži, kaj se dogaja, si sam v svoji mladi glavici naplete neko fantazmično zgodbico, kar zna biti izjemno nevarno za zdrav duševni in čustveni razvoj otroka. Starši na to sploh ne pomislijo, ko so v krču lastne čustvene bolečine!
Otroci pogosto krivijo sebe
Otroci si lahko naprtijo krivdo, da so sami krivi za razpad, lahko se začnejo vesti zelo neprimerno z namenom, da bi pritegnili pozornost staršev in bi ju s tem odvrnili od kreganja in medsebojnega obračunavanja, lahko se umaknejo v izolacijo in pasivno čakanje, kaj se bo zgodilo in kar je še drugih obrambnih mehanizmov, ki se pri otroku vklopijo, ko je na čustvenem področju zelo pritisnjen ob zid. Starši v času ločevanja od mize in postelje pogosto pozabijo, da sploh imajo otroke in se nimajo ne časa ne volje ukvarjati z njimi. Ko kulminirata jeza in prizadetost od realnosti, da ne tvorijo več družine, si pogosto izberejo za sredstvo nagajanja in manipuliranja ravno lastne otroke, kar je vsekakor nedopustno.
Naj se odrasli zmenijo po odraslo in naj nikakor ne vlečejo v svojo umazanijo še svojih nedolžnih otrok.
Prevzemite svoj delež krivde!
Zakaj sem tako jezna na tovrstne starše? Ker nočejo in ne morejo preseči osebnih in lastnih zamer, ker se ne zamislijo in ker ne prevzamejo svoj delež krivde za razpad razmerja, temveč se rajši postavijo v vlogo žrtve in obtožujejo vse okoli sebe, še najlažje pa je uporabiti otroka kot orodje maščevanja. Prosim vas starši, četudi je ločitev zelo boleča in stresna, je to stanje, ki mine, in je slej kot prej potrebno nastaviti svoje življenje na novo.
Zavedajte se, da če boste skozi vse faze ločevanja bili pozorni, nežni in čustveno odzivni do otrok, če jim ne boste obešali svojih skrbi in travm, boste za nagrado dobili čustveno zdrave odrasle otroke.
Ti bodo znali tudi sami odgovorno ravnati v stresnih okoliščinah, razumevajoči bodo do okolja in svojih lastnih partnerjev, to pa je tudi želja nas staršev, ki ljubimo svoje otroke in jim želimo dati kot popotnico v njihovo odraslo življenje zmožnost, da vidijo, da smo kljub boleči ločitvi ostali še vedno ljubeči in pozorni. Verjemite, ni tako težko, obrestuje pa se zagotovo.
Melita Kuhar univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja → Svetovalnica