„Nič ne bo v redu, ker nič ni v redu.“ – je spregovorila Milly s hladnim glasom diktatorke, ki se ji je manjvrednostni kompleks transformiral v močno večvrednostnega.
Neverjetno, kako se je iz objokane, zmedene in šokirane punčke v hipu spremenila v nam dobro znano kontrolfrikico, ki je še pred minutko trdila, da ji je ob Štefanu dolgčas.
„Niti v sanjah ne mislim sodelovati v teh verižnih zmenkih brez pravega pomena. Kino, kavice, kosila, večerje, sprehodi, gledališče, bowling – vse to se s Štefanom lahko greva po tem, ko se poročiva. Nimam časa za te romantične uvodnike preden se poseksava, jaz sem v glavi že trikrat njegovo hišo prebelila po svoje, preuredila postavitev pohištva po najnovejši eskimski feng šui metodi, dala šivat posteljnino iz najnovejše tantrične tkanine, rezervirala sem počitnice za naju in najine tri otroke in našla odličen pasji hotel za naša čistokrvna dalmatinca, ki ju je Štefan na mojo željo kupil po tem, ko sem mu zagrozila, da se bo z otroki po ločitvi lahko videval samo preko mene žive“, je končala svoj kratek živčni zlom naša junakinja Šizika Milly.
Preden sem se ponovno lotila pospravljanja njenega zatripanega podstrešja, sem seveda morala poslušat še ostale sočasne izpade pametnjakovičev iz grozljivke, ki se je odvijala v ženski toaleti Gostilnice. Na imdb-ju bi zagotovo dobila visoko oceno. Grozljivka, ne Gostilnica.
ANDREJA je vpila: „Woohoo! Tako se govori, Milči! Najprej poseksat, potem pa prstan in ostala sranja! Ni časa! Jaz te podpiram, carica si!“ IRENA je bentila: „Takoj zdaj bom šla do Štefana in mu povedala, kaj se greš! Ne bom dovolila, da boš ogrozila enega izmed še zelo redkih emocionalno stabilnih moških. Take je treba zaščititi kot kočevske medvede, ne pa jih brezobzirno poseksat že prvo noč!!! Da te ni sram! Olga, prosim, pomagaj mi pripraviti transparente. Napiši s šminko gor na brisačo ZAŠČITIMO KOČEVSKEGA ŠTEFANA!“ OLEG je vpil po telefonu: „…je to ordinacija karmične diagnostike? Mi lahko prosim pogledate, kaj sta si v prejšnjem življenju bila Milly, rojena v znamenju rib in Štefan, rojen ne vem v katerem znamenju, ampak definitivno je strejt. Kako? Ne, nisem jaz Štefan, to je bodoči mož od moje prijateljice, ampak rad bi samo preveril, ali je on res pravi zanjo? Sta si usojena?..Halo? Halo!? Se slišimo….o, fak, prekinilo je.“
Pomislila sem: „O, ne že spet! Spet bo edino piščalka zalegla.“ Začela sem brskat po torbici in se spomnila, da sem jo nazadnje uporabila, ko smo se z druščino udekiležili seminarja „Nimamo pojma, zakaj smo prišli na ta svet, ampak jebi ga, tukaj smo!“ Že na začetku seminarja so vsi štirje kot običajno hkrati govorili in se pritoževali nad vročino v konferenčni dvorani. Morala sem jih nekako umiriti, saj je predavatelj že nemočno in bridko jokal od nekajkratnih poskusov, da bi jih utišal.
Ravno v trenutku, ko mi je piščalko uspelo izbrskati iz prenatrpane torbice in sem jo približala k ustnicam, se je na vratih prikazala podoba visokega, čednega moškega, katerega nasmešek je srhljivo spominjal na nasmeh Sebastiana Cavazze. Ali Borisa v mladih letih. Saj je vseeno. „Se opravičujem, ker takole udiram, ampak prišel sem preverit, če je vse v redu z mojo nocojšnjo spremljevalko. Upam, da mi je ne bo treba tako dolgo čakati tudi pred oltarjem!“ – je diskretno pomežiknil Milly, ki je stala pred ogledalom in se delala, da ji je nekaj padlo v oči. Ostali smo se delali, da se ne poznamo in da zgolj čakamo v vrsti pred ženskim wc-jem. „Hahahahaha, vse je v redu Štefan, takoj pridem“! – ga je Milly zapeljivo porinila nazaj skozi vrata. „No, me veseli. Pridi, vsak hip nama bodo postregli z drugo sladico.“ – je po keramičnih ploščicah še nekaj sekund po tem, ko je zaprl vrata, donel Štefanov čudovit glas.
Nisem mogla verjet, ampak v nadaljevanju so se stvari odvijale nenavadno mirno. Milly se je hitro uredila in vrnila k Štefanu. Še prej je meni svečano obljubila, da mu bo dopustila, da jo po večerji zapelje do njenega stanovanja in da ne bo ona silila k njemu domov. Dogovorili smo se, da jo počakamo v stanovanju, kjer se bomo preudarno, modro in odraslo pogovorili o vsem skupaj. Pa vendar me je med vožnjo v taksiju popadel nekakšen čuden obup ob razmišljanju o sodobnih moško-ženskih odnosih. Na košček toaletnega papirja, ki sem ga sunila na wc-ju, sem v napol temi izlila svoje spontano nastale verze in si zaželela, da bi nekoč morda bili objavljeni na portalu Moia.in.
Se nadaljuje…
Kdaj lovec je postala sodobna dama
in v strahu, da ne bi ostala sama
se sama s seboj začela dogovarjati,
namesto moškega sama sebe osvajati?
Zakaj kot srna je plašen moški novodoben,
in čeprav se brije, da bil bi spodoben,
se s kosmatimi lažmi otepa razmerja
kot brezdomec hotelskega preddverja?
Če žensko res le pravi, viteški moški privlači,
zakaj se potem ona v njegov oklep tlači?
Namesto, da ljubko počaka, da jo pred oltar spravi,
se ona ves čas odpoveduje svoji pravi naravi.
Kako se rešiti iz te godlje in zmešnjave,
kako postaviti na svoje mesto izgubljene glave
vam zdaj preprosto svetuje Misha,
če ne ubogate pa: ko vas šiša!
Zanjo:
Ne pokaži mu že prvo noč vse skrivnosti ženske omame,
in preveri ali se je zares že odcepil od svoje mame.
Zanj:
Ne bodi dober le za to, da svoj priimek k njenemu pritakneš,
kot pravi moški se potrudi, da njeno srce k svojemu primakneš.
Misha la Fontaine → Skoraj prepovedano
(Foto:www.pixabay.com)