„Zdaj pa takole, banditi moji!“ je skoraj z vojaškim glasom zaukazal Millan, naš prijazni ginekolog brez meja. „Razporeditev v kombiju bo sledeča: v prvi vrsti za mano sedijo Oleg, Irena in Marko…“
„Oprosti, Millan, da te prekinjam…“ se je kot piščanček brez koklje oglasil Oleg. „Sorry, res sorry in pliz sorry, ampak, full mi ne bo kull, če bo zraven mene sedela Irena in ne Marko. Ker mi je na ovinkih res full slabo in mora biti rama na katero se bom naslonil moška. Ne mi zamerit Irenčica, ampak, če bi Millan določil Andrejo, morda ne bi niti opazil, da ni moška rama… ampak ti si tako mehka in ženstvena in čustvena in se mi ne zdiš prava rama za ovinke…aveš? … ker jaz full…“ „OKEJ, OKEJ!“ je Millan prekinil tole totalno nezanimivo Olegovo moledovanje, ki mi je ravnokar pokvarilo začetek današnjega nadaljevanja, ampak, kaj naj, če pa je moja dolžnost zapisovanje resnice!
Millan je za milimeterček manj prijazno nadaljeval: „Torej, v prvi vrsti za mano Irena, Oleg in Marko, v drugi vrsti Milly, Štefan in Andreja…“ „Ej, sorči Millč, da te prekinjam,“ se je oglasila Milly de Stephanelle von Kontrolfrickowsky, „ampak jaz pa tudi nerada vidim, da Andreja sedi poleg Štefana! Se pravi: ekskuzemua Drejči, ampak glede na tvoje seksualne apetite res ne bi rada, da se drgneš ob hlače mojega dragega, ki jih bom bajdevej jaz nosila v kemično čistilnico, zagotovo ne ti! Se pravi: tista, ki nosi hlače svojega moškega v kemično čistilnico ima edino in ekskluzivno pravico do njegovega stegna in ostalih delov telesa, ki se nahajajo okoli edino zares pomembne zadeve, ki jo potrebujemo od moškega: okoli njegovega srca! Ups, hotela sem reči okoli njegove denarnice. Ups! Se pravi: okoli njegovega penisa! O moj bog, če ti ni ime Andreja, je full težko uganiti pravi odgovor na vprašanje, zakaj v resnici ljubimo moške, hahahahaha! Se pravi: ravno zato in še posebej, ker gre za Andrejo, raje vidim, da sedimo v drugi vrsti takolele: najprej Andreja, potem jaz in zraven mene Štefan, seveda gledano z leve strani. Torej, preverimo, če smo si zapomnili! Ponavljajte za mano: Andreja sedi za voznikom oziroma za Ireno, jaz sedim za Olegom in Štefan sedi za Markom. A se strinjaš Millč, ker Štefko se sigurno strinja, hehehehe, drugače bo ostal brez hlač in še brez česa drugega, ane Štefanelkooo?“ je Milly vščipnila Štefana za obraz in ga potrepljala po levi ritnici ter tako na svoj brzostrelski način končala svoj diktatorski prispevek k redu in miru v vesolju. Štefan jo je zaljubljeno-zadeto pogledal in ji šepnil na uho: „Ne pozabi vzet košare z Beaglom, da ne bo revček ostal sam doma“. Nato pa se je obrnil k meni in mi očitajoče požugal, češ, od kar sem Mojiljubimilly v nadaljevanju z naslovom „Pes ali mačka?“ podaril ubogega Beagla, ga nisi do zdaj niti enkrat omenila. Kakšna pisateljica pa si!?
„Dobro, to smo tudi uredili. Ostala nam je torej samo še Misha in jasno je, da sedež ob kralju vozniku pripada – kraljici! “, se je obutno boljše volje Millan obrnil k meni in mi pomežiknil. V njegovih očeh sem zaznala tisto iskro, zaradi katere večini žensk začnejo popuščat zavore, ki so vgrajene v tistih 0,5% malih sivih celic, ki ne razmišljajo non-stop in izključno o moških. Kar, seveda, ne velja zame. Misha ne pada na iskre in iskrice v moških očeh. Misha ne pada na moške avtomobilčke, puhlice, denarnice in čeprav ji je ime Miša ne pada niti na njihove – mišice. Misha ne pada na slabo zakrite moške poskuse, da bi jo spravili na hrbet. Misha ne pada na moške na sploh. Res pa je, da oni padajo po njej. Zato Misha s seboj stalno nosi namišljen dežnik, ki ga zapre samo takrat, ko se v njej prebudi „Whatever Lola wanst Lola gets“ moment. Takrat si med padajočimi kandidati ujame takšnega, za katerega je želja po resnem razmerju značilna točno toliko kot je za številne estradne zvezdnike z juga in tiste tri številne zvezdnike iz domačih logov značilno, da se v lajfu še niso srečali z estetsko kirurgijo. Misha se je namreč kakršnemukoli potencialnemu resnemu razmerju odpovedala že pred leti, ampak ne bomo zdaj o tem. Nekaj malega na to temo si lahko preberete v nadaljevanju z naslovom „Kam je izginila Misha ali najbolj top kotički za hitri seks“, to pa je tudi vse, kar vam bom v tem trenutku zaupala. Raje poglejmo, kako se bo naprej razvila zgodba o usodnem izletu na Obalo. Zakaj usodnem?! Ja, berite naprej, pa bo vse jasno. Do pretežno oblačno.
„Millan, hvala za kompliment, ampak kot dobra poznavalka telesne govorice predlagam eno tako malo rokado dveh velikih kraljic. Saj se reče rokada gospod Velemojster Marko, ane?“ – sem se priliznila Marku, da ga, v paketu z Olegom, dobim na svojo stran, kajti na kraj pameti mi ni padlo, da bi sedela ob Millanu, če se lahko ob njemu ves čas potovanja poti Andreja. „Telesna govorica naše kraljice Andreje govori, da si ona zelo želi sedeti ob tebi. Meni pa moja telesna govorica sporoča ravno obratno. Jaz sem namreč rahlo do precej močno alergična na moške. Oh, kako sem štorasta! Hotela sem reči na popolne moške kot si ti, ah!“ – sem nadaljevala v slogu prestrašene, sramežljive in pridne punčke z večletno naročnino na Cosmopolitan. „ Dobim izpuščaje, začnem kolcat, se solzit, kihat in kašljat, da ga ni ginekologa, ki bi mi pomagal. Pa še tablete za brezmadežno spočetje sem doma pozabila. Zato bom raje meni dodeljen sedež prepustila Andreji, ki ti bo vožnjo spremenila v najbolj nebeško izkušnjo, kar si jih doživel. Sploh se ti ne bo zdelo, da se vozimo po dolgi obali. Imel boš občutek, kot da vožnja, ki je v resnici naporna in dolgotrajna, poteka po najkrajši evropski obali in ne po tej naši, ki se tako vleče, da se lahko zaradi utrujenosti mimogrede izgubiš in se nepričakovano znajdeš na Hrvaškem. Verjemi mi, Millan. Andreja je prava izvedenka in umetnica za vse tisto, kar voznik potrebuje od sovoznice. Ne komentira vožnje, ker ima ves čas polna usta dela; ne smrči, ko po orgazmu zaspi kot klada; ne utruja z vprašanji tipa „A misliš, da ima Petrol dežurnega župnika, ki bi naju poročil na naslednji črpalki?“. Vsak pravi moški si želi Andrejo za sovoznico, že zaradi tega, ker zna tudi ona vrteti volan. To počne veliko bolje kot boš kdajkoli videl, kako najbolj lačen Italijan vrti špagete in kako najbolj nevaren igralec v špageti westernu vrti revolver. In to počne le s podplatom leve ali desne noge! Kaj medtem dela z rokami, ne sprašuj, le glej in se čudi! „Deal! Misha, obožujem te!“ – je zarezgetala Andreja, izpljunila zobotrebec, ugasnila cigareto na retrovizorju, se obliznila in zajahala sovoznikov sedež.
Millan je okamenel. Obnemel. Izmenično je buljil najprej v mojo smer pa v Andrejino smer in lovil sapo, da bo vendarle nekaj rekel. Spominjal me je na ubogega volilnega upravičenca, ki ne ve, za katerega, manj norega kandidata naj se odloči, da bo rešil državo in svojo davkoplačevalsko rit. Očitno je bilo, da se je Millan vendarle odločil, da bo na volilnem listku veljavno obkrožil številko pred Andrejinim imenom. Njenega priimka se trenutno tudi jaz ne spomnim, kar niti ni tako pomembno, saj čutim, da bo kmalu nosila njegovega. Ali pač! Poznavajoč Andrejo se zna zgoditi, da bo sledila sodobnemu trendu in bo od Millana zahtevala, da kot pravi moški, ki ima jajca in si vse upa brez ugovora prevzame priimek svoje bodoče sopotnice. Žene. Soproge. Partnerke. Rablja. No, morda pa Andreja le ni najboljša izbira za Millana. Bomo videli, bomo videli. Počakajmo na par naslednjih nadaljevanj.
Takoj za tem, ko je Millan skočil v kombi in je nemočno zasikal: „Dobro! Hremo!“ sem jaz nonštalantno zagrabila košaro z Beaglom, ki jo je Milly minutko pred tem postavila na tla, da bi si lahko v miru obula gojzarje. Zakaj je Milly obula gojzarje, če se odpravljamo na morje? In zakaj košare ni prijel Štefan? Zakaj je bujta repa najljubša jed Olegovega bivšega ljubimca? Glejte, vsega v življenju pač ne moremo razumeti. Še posebej ne poskušajte nikoli, ampak res nikoli razumeti Milly. Pomembno je, da sem se izognila sovoznikovemu sedežu, da smo se končno vkrcali v kombi in da smo se končno odpravili na pot. Prepričana sem, da bo naš izlet za večno ostal zapisan v spominu večine nič hudega slutečih prebivalcev, ki so si svoje domove omislili ob in na obali, ki jo oblivajo Piranski, Koperski in Strunjanski zaliv. Ostal jim bo v spominu v obliki nočnih mor in glede tega jim tudi Jezus ne bi mogel pomagati. Tako kot tudi takrat, med svojim štetjem, sebi ni mogel pomagati, da ne bi prevračal miz in iz vrvi naredil nekak bič, s katerim je izgnal vse iz templja. Ovce in vole, menjavce denarja in preprodajavce golobov.
„A se lahko ustavimo na pumpi, meni je slabo od ovinkov! Moram si kupiti nekaj za piti!“ – je po dveh minutah vožnje zakokodakal Oleg. „Olgaaa! To ni bil ovinek, samo zavili smo levo pri semaforju!“ je Milly potolažila svojo bodočo družico na poroki. „Je pa res, da bi se tudi jaz rada nekaj pozanimala na Petrolu…“ je nagajivo dodala. Irena je planila v krohot in samo gledali smo jo, kako je od smeha poskakovala gor in dol po sedežu. Potem so se ji naenkrat usule solze in že je tako bridko jokala, da bi se zasmilila tudi najbolj neusmiljenemu nogometnemu sodniku. Takemu, ki ima namesto srca kamen in ne pristaja na enajstmetrovko pa če se igralec, ki jo hoče izsiliti še tako prepričljivo zvija po blatni travi, da deluje kot bi se že utapljal v lastni krvi in so celo igralci iz nasprotnega moštva, zaradi sočutja do njega, pripravljeni predati tekmo in si že, kot je to v navadi po koncu tekme, soglasno slačijo majice.
Po mojem tolažilnem: „No, srčica, kar izjokaj se do konca, dobro ti bo delo. Na kaj si se pa spomnila?“, je Irena komaj izdavila: „Ja tale napoved, s katero je Milly naznanila, da se približuje njena legendarna scena „Župnik na Petrolu“ me je spomnila na to, kako bi lahko bila srečna z Andyjem, če bi bil le malo bolj ljubeč do mene in bi razumel. Če bi videl, kako sem bila pripravljena z ljubeznijo poskrbeti za najin odnos, za najino skupno rast in za svetlo prihodnost za naju oba! Ampak, on je res en idiot in kreten in degen in retardiranec in drekec-pekec….aaaaaaaaaa….!“ Ireni so se solze še bolj usule, Andreja pa je nenadoma tako močno boksnila po strehi kombija, da je Millan skoraj izpustil volan iz rok. „Hej, bejbi! Ti si pa energična! … In močna! Ne morem verjet! Dej ponovi to še enkrat, taki izrazi strasti so mi bili vedno všeč. Premalo žensk si upa to narediti!“ – je Millan z občudujočim nasmehom komentiral Andrejin udarec. „Zdaj pa dovolj, Irena!“ – je popolnoma resno in brez trohice heca zarohnela Andreja. „Kdaj si pa nazadnje seksala z Andyjem? Kdaj te je nazadnje peljal na kakšen koncert ali športni dogodek? Kdaj ti je nazadnje kupil klobuk ali kavbojske škornje?! Ja, ja….sej vem, da ti ne nosiš kavbojskih škornjev, ampak to se samo tako reče, kadar gre za druge ženske. Kadar gre zame pa je škornje treba vzeti dobesedno! Torej, kdaj ti je nazadnje kupil seksi perilo?! Kdaj te je nazadnje vprašal, če pripelje enega mladega, postavnega temnopoltega žrebca, da ti bo lahko uresničil dolgoletne fantazije o trojčku?! Ja, ja…sej vem, da so to moje fantazije, ampak to se tako reče. Nehaj mi tukaj cmizdrit in padat v evforična veselja od tam neke ljubezni zaradi prav tako čustvenih tipov kot si ti, še najmanj pa zaradi tega tvojega Petra Pana…Če mi še enkrat omeniš Petra, ti bom dala vetra…oprosti, tale verz mi je nekontrolirano ušel…Vzemi se v roke in poglej resnici v oči. Čustva v zvezi z moškimi so čista potrata časa in energije. Čustva že dolgo niso „IN“. So totalno „OUT“! Samo meglijo nam pogled na pravi smisel lajfa! In kaj JE pravi smisel lajfa? Vam povem, ko se bomo vrnili s črpalke nazaj v kombi in nadaljevali z vožnjo. Ja, hvala Millan, da mi bereš misli in si zavil proti črpalki, ker me zelo, zelo, zelo lulat! Ne rabim ne pofukanega župnika, ne pofukane vode, ampak en ženski ali moški wc – vseeno mi je! Ni mi pa vseeno, kakšen sendvič si bom privoščila. Ruknila bom kar enega dobrega šoferskega, da bom imela dovolj energije za to, da vam enkrat za vselej razkrijem zmote in resnice glede odnosov z moškimi. In obratno! In med moškimi, pa med ženskami, sej za vse isto velja! Čustva so OUT, že dolgo niso IN! Kaj je, Olga, kaj buljiš vame?! Emocijeeeee….bljak! Pa kje si to slišala?! Pa to je nazadnje bilo moderno v devetnajstem stoletju…iz čustev se norčujejo še v španskih nadaljevankah, ker je to totalno nepotreben balast za srečno in zadovoljno življenje! Howgh! Govorila sem!“
Oleg je plosknil s svojimi ročicami kot veseli tjuljenj v živalskem parku in seveda, v skladu s svojim inteligenčnim kvocientom, rezimiral po svoje: „ A to pomeni, da se bomo šli flašo resnice? Ja, super, komaj čakam, da vam povem vse svoje zmote in resnice glede mojega čustvenega življenja! O, kako se bomo zabavali! To bo najbolj zanimiva vožnja do morja ever. Kadarkoli. Itak! Top shit!“
– se nadaljuje – so čustva „IN“ ali „OUT“ – se nadaljuje – so čustva „IN“ ali „OUT“ – se nadaljuje – so čustva „IN“ ali „OUT“ – se nadaljuje
Misha la Fontaine → Skoraj prepovedano
(Foto: www.pixabay.com)