Verjetno se je že vsak od nas kdaj počutil tesnobno in nam je bilo nerodno, sramežljivo smo mencali in težko komunicirali.
Sramežljivost je pač nerodna zadeva, ki nas spravlja v težek položaj, ko si nekaj ne upamo narediti, četudi si želimo. Ker smo sramežljivi in tudi po vsej verjetnosti ubogljivi ter upoštevamo kodekse okolice, se podredimo sramežljivosti in ostanemo v coni udobja, ki smo si jo sami naredili, pa nas vseeno duši.
Strokovnjaki pravijo, da se ne rodimo s genom sramežljivosti. Otroci ne poznajo sramežljivosti do približno dveh let, ko se začenja oblikovati proces samozavedanja. Namreč, za sramežljivost so značilne tri poglavitne lastnosti: preveč izraženo samo zavedanje, preveč negativno vrednotenje sebe ter premočna lastna negativna preokupiranost. Torej lahko prepoznamo, da je v središču vseh treh lastnosti občutek lastnega sebe. Ker sebe dojemamo tako ali drugače, v skladu z lastno percepcijo reagiramo drugače, kot bi sicer, če ne bi o sebi imeli določenega lastnega mnenja.
Sramežljivi ljudje si želijo, da ne bi bili tako vedno na preži, da ne bi bili nesigurni ter da ne bi bili tako socialno zavrti. Strah jih je, da bodo pred drugimi ljudmi videti kot klovni ali kot nespretni posamezniki, zato se rajši zopet skrijejo v svojo ‘hiško’ ter se umaknejo izven socialnega okolja, četudi si želijo socialnih interakcij. Za sramežljive ljudi je tudi značilno, da občutijo socialno tesnobo, torej si ne želijo močnejših stikov z okoljem.
Če boste čakali, da sramežljivost mine sama od sebe, se boste žal zelo načakali. Da premagamo sramežljivost, je potrebna, kot tudi sicer pri vseh življenjskih odločitvah, volja ter dovolj velika odločenost, da nekaj spremenimo ter si dovolimo tvegati tudi neka dejanja, ki mogoče ne bodo najbolj uspešna, bodo pa nas pokazala drugim ljudem. Kajti, vsi mi smo socialna bitja, ki lahko delujemo le tako, da sodelujemo med seboj. In najbolj aktiven način premagovanja sramežljivosti je, da gremo med ljudi in tvegamo različne socialne stike, ki nam pokažejo, da ni z nami nič narobe ter da se je pač treba upati premagati lastne blokade, torej tudi sramežljivost. Si upate?
Melita Kuhar univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja → Svetovalnica