Kdo je Štefanija?
Mogoče bi se morala predstaviti preprosto z besedo: sem ŽENSKA, ki si želi življenje in vse kar življenje prinese, razumeti oziroma dojeti. Kajti življenje lahko postane lahkotno in preprosto, če ga resnično dojameš.
Pa še dve spoznanji: Čustev ne smemo zanikati, lahko pa jih prečistimo. In sistematično in temeljito čiščenje običajno najhitreje poteka pod strokovnim vodstvom, ki si ga moramo poiskati.
In tako me je življenjska pot pripeljala do psihoterapije (več na: www.stefanija.si/o-meni/). Preko psihoterapije, sem začela razumevati in sprejemati življenje tudi pod črto razumskosti. Ja, in dojela sem da nas ne glede ali čustva razumemo in sprejemamo, nas v vsakem primeru vodijo. In logičen sklep je, da je dobro, da jih vodimo mi. Toda to je že drugo vprašanje.
Kaj je tisto, kar vas vodi skozi življenje?
Pravzaprav sem sprejela, da me vodijo skozi življenje čustva. Seveda se moram z njimi soočati, jih predelovati in včasih tudi udomačevati. Toda to je že nova zgodba, saj sedaj vedno globlje spoznavam njihov pomen in tudi dobrobit. In spoznavam, da je to jedro spora tudi za veliko večino odraslih, da ne govorim o mladostnikih in otrocih. In prav zato želim podati svoja spoznanja tudi drugim, da te poti ne iščejo sami in predolgo. Ter da se na tej poti ne izgubijo ali celo obupajo.
Kako bi predstavili vaše delo?
Moje delo temelji na mojih spoznanjih, izkušnjah in študiju posameznika, družinske skupnosti in širše skupnosti. Osredotočam pa se predsem na vprašnaja, kaj nas v življenju vodi? Zakaj nekaj storimo, čeprav nas to potem »tepe«? Zakaj ne izberemo tistega, kar nas podpira? Zakaj napačnega nočemo ali ne zmoremo prepoznati?
In seveda se osredotočam pri svojem psihoterapevtskem in svetovalnem delu, da se v spoznavanju težav povežemo »da sem zaupanja vredna« oziroma, da izčistimo težave do te mere, da jo razumemo, dojamemo in jo poimenujemo. Potem se pa lastnik težave lahko odloči, kaj bo z njo počel. Ali se bo ubadal še naprej samo s težavo, ali bo iztrgal njene korenine tako, da se bo lotil temeljitega okopavanja in čiščenja svoje notranjosti ali pa se bo odločil, da jo zamenja z novo težavo.
V čem je vaša moč pri delu z ljudmi?
Moja moč pravzaprav ni v klasični moči in pametovanju, temveč je, če lahko rečem, v sposobnosti sočutja in solidarnosti. Ko se dotaknem in poglabljam v težave drugega ali individualno ali v paru ali v težavo družine, tedaj potujem z vsem svojimi sposobnostmi, znanjem in časom ob posamezniku/ih. Skupaj z njim/i doživljam različne moči, ki se kažejo predvsem v čutenju in v dinamiki odnosov. Poleg tega, da se utopim v doživljanje njihovih občutkov in dinamike odnosov, jih skušam čim bolj primerno nasloviti, se izraziti, skupaj z njim/i preverjati, odnose, jih odzrcaliti, da so jasnejši, da najdejo tudi svoj besedni izraz ter jih povezati v smiselno zgodbo.
Skratka skupaj z njim/i osvetljujem težavo z največ mogočih plati. Saj je vsaka težava v očeh drugega/drugih, drugačna oziroma kaže na drugo plat iste zgodbe. Ko pa je zgodba sestavljena, je v njej lažje najti svoj prostor oziroma svojo vlogo. In če vloga ni prava ali je moteča, jo je tudi lažje in mogoče zamenjati z drugo, bolj primerno.
Mi zaupate, kaj je najbolj pomembno, ko stopimo v partnerstvo?
Najbolj pomembni so iskreni in topli čustveni odnosi. Ker so čustveni odnosi ključni del življenja, je iskrenost tista vrlina, ki omogoča ne samo preživetje v odnosu, temveč tudi kvaliteto odnosa/ov. Iskreni in topli čustveni odnosi omogočajo pogum za odkrivanje in sprejamane vseh čustev. Tudi tistih, ki niso na prvi pogled “dobra”. Saj so resnična in nas le ona takoj in iskreno nagovarjajo, da preko njih lahko spoznamo pravo resnico o sebi in drugih.
Kaj vam pomeni beseda partnerstvo?
Beseda partnerstvo je zagotovo preskromna za pomen, ki ga življenje v dvoje v resnici ima oziroma nosi. V resnici ne zajema vseh odtenkov čustvenih odnosov, ki oblikujejo odnos med dvema v zakonski ali izvenzakonski skupnosti. Zato je pomen partnerstva zame izjemno občutljiv in krhek odnos med dvema, ki si delita skupno življenje. Verjamem pa, da je prav krhkost tisti znak pomembnosti odnosa v dvoje, ker se pod njo skriva globina, ki par povezuje in hkrati vznemirja.
In mene zanima ta globina, ki par povezuje in hkrati vznemirja. Menim pa, da je potrebno to dvojnost spoznavati, ker je običajno nezavedna. Saj hkrati ustvarja nekaj novega in hkrati nosi potencial posameznikov in hkrati nosi zgodovino in čustvene vzorce njunih prednikov.
Prepričana sem, da sta partnerja monogokrat prepuščena negotovosti ali celo zapuščena, ko pride do napetost in stisk, ki so neprepoznane in velikokrat nelogične. Skratka prepričana sem, da je potrebno partnerski odnos upoštevati, čuvati in negovati ter tudi zdraviti, ko pride do težav, ker je osnovna celica družbe.
Se veliko ljudi danes sooča s težavami v partnerstvu?
Menim, da je kot vsak odnos, ki raste, in tako tudi partnerski odnos, podvržen rasti in razvoju in se zato ne more izogniti težavam. Pomislimo samo na to izjemno nalogo dveh, ki nosita v sebi vso zgodovinsko danost svojih prednikov in njihovih genov ter čustvenih vzorcev. Predstavljajmo si zahtevnost naloge, ko morata dva človeka, ki sta čustveno povezana, v sedanjem trenutku prevajati številne notranje in zunanje informacije v svoj edinstven in hkrati sodoben jezik ljubezni.
Katere so najpogosteje težave s katerimi se soočajo današnji pari?
Današnji pari se najpogosteje srečujejo z občutkom nemoči in osamljenosti.
Zakaj mislite je temu tako?
Aktivnosti in druženje včasih prekrije to potrebo. Vendar pa ves čas obstaja potreba po notranji povezanosti para. Njeno pomanjkanje pa povzroča bolečino osamljenosti in posledično iskanje izhoda iz nje.
Kako jim pri tem pomagate vi?
Pravzaprav želim naučiti in voditi posameznike, pare in družine skozi njihove zgodbe, da jih resnično spoznajo, dojamejo in vodijo sami in uspešno. Preko zgodb, ki mi jih zaupajo, se povežemo v njihovih čustvenih potencialih. Tako jih je moč voditi in učiti kako se ustaviti predno jih zajema val obupa.
In vsak posameznik, par ali družina, potrebujejo svojo pot. Oblike, ki jih prilagajma zanje, pa so okvirno takšne:
I. Krajši svetovalni programi:
1. 5x po dve uri svetovanje za nadaljnje korake in željene spremembe za pare na razpotju in več o tem je na: www.stefanija.si/svetovanje-za-pare-na-razpotju
2. Online individualni ali skupinski program Male šole za preživljanje v dvoje na temo: Kako kvalitetno preživeti v odnosu: www.stefanija.si/mala-sola-za-prezivljanje-v-dvoje-online-program/
3. Genogramski intervju: dve- ali večurni individualni program, kjer se poglobimo v družinsko čustveno zgodovino ali genogram: www.stefanija.si/programi/intervju-za-druzinski-genogram/
4. Brezplačna podporna skupina na Facebooku za izobraževanje in konzultacije: www.facebook.com/groups/malasolazaprezivljanjevdvoje
II. Psihoterapevtski programi prilagojeni potrebam posameznika ali para ali družine:
1. program za posameznike, ki želijo “delati na sebi”:www.stefanija.si/psihoterapija-za-posameznike/
2. program za pare, ki se želijo spet čustveno povezati: www.stefanija.si/psihoterapija-za-pare/
3. programi pomoči za posameznike, pare ali družine, ki so doživeli spremembo/e zaradi izgube (službe, zdravja, ločitve, odhoda v pokoj, idr.) se prilagodijo posamezniku, paru ali družini, da premaga stiske in odkrije nove možnosti kvalitetnega življenja.
4. program pomoči zaradi izjemnosti ali nadarjenosti : prispevek:www.echa2014.mib.si/programme/contributions/159/
5. program pomoči za kvaliteto življenja: prispevek www.kongres-skzp.si/delavnice/delavnice-stefanija-jaksetic-dujc/
Kaj svetujete parom, ki se soočajo s kakršnimikoli težavami?
Ne čakaj/te, da se čustvene zadeve uredijo »same po sebi«. Ponavadi se prikrijejo. Potem pa se ravno ob nepravem času prikažjo v čisto drugi preobleki. Pa tudi ne pričakujte, da vas bodo prijatelji ali bližnji neskončno dolgo »suportirali«, ko boste v »svojem čustvenem filmu«. Takrat lahko izgubite dragocen čas, da se res postavite na »svoje noge«. Ja, ko nas čustva preplavljajo, lahko odplavamo marsikam, samo ne tja, kamor bi si želeli, ko smo v »dobri koži«.
Skratka čustva so res primarna in nas nosijo. Toda če jih ne čistimo oziroma ne raziskujemo in razmejujemo in se ne organiziramo, da jih resnično »zauzdimo« oziroma posvojimo in potem sami vodimo, tedaj delujejo »po svoje« oziroma nam kradejo moči. Če pa jih udomačimo, smo močnejši.
Ali je res, da partnerski odnos ustvarja družinski odnos in ga tudi ohranja?
Da! Medosebni odnosi, predvsem čustveni odnosi so, nosilci in sestavni deli našega vsakdanjega življenja. In to vsakdanje življenje počasi in zagotovo sestavlja in vodi celotno naše življenje in nas oblikuje kot posameznike in kot skupnost. Partnerski odnos pa je dejansko tista osnovna celica družine in družbe, ki ima voljo in moč roditi novo žviljenje in ga vzgojiti. Toda pri tem potrebuje pomoč skupnosti. Čeprav je partnerski odnos tisti, ki ustvari in ustvarja živ družinski odnos, ni vsemogočen. Zelo je odvisen od skupnosti, skratka ta dva svetova sta zelo povezana in v sodelovanju in solidarnosti, ustvarjata dovolj dobro okolje za naše zanamce.
Kaj je ključ do uspešnega partnerstva?
Ključ do uspešnega partnerstva je ohranjati živ čustveni odnos. To pa ohranjamo skozi vsakodnevno iskrenost, sočutje in solidarnost ter skozi osebno in skupno premagovanje strahov.
V vednost: Izobraževalni znanstveni članki na temo o čustvih, izobraževanju, pomoči, medgeneracijskem vplivu na sedanje življenje so še na voljo na:
Štefanija Jaksetič Dujc
041 620 489
stefanija.jaksetic@gmail.com
www.stefanija.si
Hvala Štefanija za vaše odgovore. Naš portal vam želi veliko uspeha in zadovoljnih strank.
