Z Milly se poznava še iz časov, ko niso obstajali mobilni telefoni. Resnici na ljubo, ko sva se midve igrali v peskovniku, niso obstajali niti moški. Vsaj ne v najinem svetu. Zadnjih pet let pa hočeš-nočeš srečanje z Milly poteka natanko takole: najprej me močno objame, kot da se nisva videli od druge svetovne vojne (v resnici sva prejšnjo noč do dveh zjutraj analizirali njeno namišljeno idealno razmerje), potem me obupano pogleda, kot da se približuje apokalipsa, napol šepetaje-napol kričeče izusti tisti znameniti “A veš, da mi ni nič odpisal?” in že s svojimi skrbno urejenimi nohtki poplesuje po “pametnjakoviču”. Se razume, najprej prečekira, če ni v teh 45-ih sekundah, kolikor je trajal najin pozdrav, spregledala Njegovega odgovora, potem pa mi na ogled postavi celo kolono svojih čisto svežih “esemesov”, kar v meni vedno znova porodi vprašanje: Ali bo Milly kadarkoli dojela, da “short message service” ne pomeni “roman v nadaljevanjih”. (No, in ko smo že pri pomenu besede “short”, v enem izmed naslednjih člankov vam bom razkrila, kako Milly dojema pojme “kratek-dolg” in “majhen-velik”, ko gre za organe za ravnotežje pri moških. Na tem področju zanjo veljajo čisto posebna – Millyjina pravila.)
Minulo nedeljo sva se dobili v stari Ljubljani, da s sladoledom in ledeno kavo proslaviva letošnji edini celodnevni avgustovski sončni dan. Bila sem prepričana, da ga bova izkoristili zabavno in igrivo, tako kot sva to počeli v časih, preden je Milly postala obsedena s svetom sporočil. Včasih sva namreč do nezavesti opazovali mimoidoče in uganjevali njihove misli. Skoraj odveč bo pripomba, da bi bili pri tej igrici, če bi naju kdo snemal, zelo hitro označeni za dve nesramnici, na kar bi se midve požvižgali, ker sva se počutili tako ljubko-hudomušno-hudo zabavni.
Takoj po tem, ko je prijazni natakar-robot z najinim naročilom zadel mizo in ne najini glavi in sva se mu pri tem neskončno zahvaljevali in vnaprej imeli slabo vest, ker ne bo dobil niti centa napitnine, sem rekla: “Milly, a se spomniš, kako sva se …,” me je s skrivnostnim nasmehom prekinila in rekla: “A veš kaj je novega?”.
“O, moj bog!” sem pomislila, “pa ne da je spet srečala enega Pravega, ki mu za začetek že isti večer, ko ga spozna, pošlje znamenito sporočilo “Hey, kako si? Tukaj Milly iz Črnuč, ki si jo prej spoznal. A uganeš katera? OMG, a veš, kaj se mi je zgodilo na poti domov?” Po tem priključi svoj mobilnik na polnilec, kajti na tem svetu nikoli ne bodo naredili take baterije, ki bi, ne da bi crknila, zdržala več kot pol ure njenih številnih “samopreverjamčenislučajnoodpisal” na sekundo.
“Kaj je novega, Milly?” sem jo ljubeče vprašala, saj jo v resnici obožujem, ker je v svoji otroškosti tako pristna. Sicer se tudi sama strinja, da bo morala kmalu na en psiho servis, kajti pri 38-ih se res šika, da se znebi svoje prtljage otročjega vedenja, ampak o tem kdaj drugič.
“Mislim, da sem temu pesjanu tokrat dala za mislit. Zanalašč mu sinoči nisem pisala, ker sem se odločila, da ga bom dala na “ignore”. Naj malo trpi, naj vidi, kako je, če ti en ne piše. In zaobljubila sem se, da se mu ne bom javljala, dokler se sam prvi ne javi. Pa še takrat mu ne bom takoj odpisala, vsaj nekaj ur ga bom pustila brez odgovora. Naj se malo potrudi zame.” Ponosno je prhnila skozi nos, popravila sončna očala in na hitrico prečekirala stanje na telefonu. “Kaj pa če bi mu poslala samo enega smejkota?” me je vprašala čez pol minute.
Nežno sem jo prijela za roko in ji strogo vzela telefon iz roke ter ga spravila v svojo torbico. “Od Njega ni ne duha ne sluha že več kot 3 tedne. Za božjo voljo, Milly! A ti ni jasno, da si ga ubila s sporočili?! Jej sladoled, skuliraj se in povej mi, kaj misliš, da se plete po glavi tej gruči turistov, ki prihajajo z leve.”
Današnja zgodbica nima nauka, ker ga ne potrebuje. Za tiste, ki se morda sprašujete, zakaj kot prijateljica ne vplivam na Milly, da se znebi svoje obsedenosti s samovrednotenjem skozi komunikacijo s sporočili pa naj povem: v vsaki od nas čepi ena mala Milly, za katero smo odgovorne same. In kdor to zanika, naj prvi vrže smejkota vanjo.
Misha la Fontaine → Skoraj prepovedano
Foto: Pixabay.com