Namakaš?
Pa ne sebe v banji 🙂
Mislim stročnice, oreščke, žita… – semena, pred kuhanjem in pripravo 🙂
Mogoče namakaš, pa ne veš zakaj.
Mogoče ne namakaš, ker ne veš zakaj bi.
Mogoče pa veš zakaj in tudi namakaš 🙂
Če te zanima kaj je zdaj s tem namakanjem, te vabim da prebereš ta članek, ki je sicer malo daljši in zelo pomemben.
Kot sem že napisala, imam v mislih namakanje stročnic, žit, oreščkov, semen…
Najbolj splošno poznano je namakanje fižola, pa še tukaj marsikdo naredi napako in potem fižol skuha v isti vodi. In večinoma ljudje mislijo, da je namakanje namenjeno temu, da se potem fižol hitreje skuha. Pa to ni osnovni namen, je pa dobra posledica.
Malo biologije (pa ne bomo pisali testa na koncu 🙂 )
Semena večinoma dozorijo jeseni in narava je morala najti način kako zaščititi semena, da bodo vzklila takrat, ko bodo ugodni pogoji. Ker ne bi bilo smiselno, da bi seme kalilo v suši ali mrazu – potem rastlina ne bi imela možnosti za preživetje. Hkrati mora seme preživeti do pomladi – mraz, plesni… Zato vsa semena vsebujejo veliko snovi, ki vse to nadzorujejo in seme ščitijo. Te snovi pa lahko imajo v tvojem telesu tudi negativne učinke.
Glavni razlog za namakanje, je prisotnost fitinske (tudi fitične) kisline, ki je naravno prisotna v semenih in njena prisotnost v črevesju ovira absorpcijo mineralov. Fitinska kislina v črevesju nase veže minerale in tako nastanejo netopne molekule, ki jih telo ne more uporabiti.
Z namakanjem posnemamo dogajanje v naravi spomladi – vlaga in toplota ustvarita ugodne pogoje za klitje semena in rast novih rastlin. Ko semena namočiš, ustvariš podobne pogoje in iz semena se sprostijo zaščitne snovi, tudi fitinska kislina.
Nekaj fitinske kisline v prehrani je ok, celo koristne, velike količine pa so lahko problematične. To lahko predstavlja velik problem pri vegetarijancih in veganih (kjer so pomemben vir beljakovin stročnice) in presnojedcih (ki večinoma zaužijejo veliko oreščkov in semen). Pa seveda tudi pri vseh drugih.
Namakanje je priporočljivo za vsa živila, ki so seme – vse iz česar lahko, če bi dali v zemljo, zraste nova rastlina. Tako je namakanje priporočljivo za vsa žita in podobno (pšenica, kamut, pira, proso, riž, ajda, kvinoja…), za vse oreščke (lešniki, mandlji, orehi, brazilski in indijski oreščki…), stročnice (fižol, leča, čičerika…), semena (sončnična, bučna…).
Kot sem napisala, nekaj fitinske kisline je ok, celo priporočljivo. Potrebno pa se je zavedati, da je prisotna v vseh izdelkih iz žit (kruhu, testeninah, pecivu, rastlinskem mleku), semenih… Tako da je v vsakem primeru nekaj zaužiješ.
Jaz sem se zase odločila tako…
…moke ne namakam, ker se mi zdi preveč komplicirano
…oreščke namakam
…semena namakam (razen chia in lanenih)
…žita za kuhanje namakam
…stročnice namakam in večinoma tudi kalim
Ne delam pa iz tega prevelike znanosti – če nisem doma, pojem ne namočene oreščke ali semena, če kdaj pozabim namočiti, dodam v kruh ne namočena semena… In namočim jih kar v posodo, v kateri se bodo kuhali in pokrijem s pokrovko. In namočim si 1x na teden in potem dam namočeno za kak dan v hladilnik ali kalim, če si premislim in kuham kaj drugega.
Preden živila skuhaš, je pomembno, da odliješ vodo, jih spereš in skuhaš v sveži vodi. Če namakaš 12 ur ali več, priporočam da vodo vmes zamenjaš.
Oreščke in semena speri in jih daj na suho krpo, da se posušijo – nekateri jih dajo v pečico na 40 stopinj z ventilatorjem, da se posušijo. Hrani jih v odprti posodi, kjer so samo v eni plasti (da ne splesnijo) in jih porabi v približno treh dneh.
Dolžina namakanja se malo razlikuje od živila do živila, minimum pa je približno 7 ur (semena in oreščki), pa do 12 ali 24 ur (žita in stročnice). Zelo priporočljivo je semena tudi še naprej kaliti – na tak način še izboljšaš njihovo prehransko vrednost, ali fermentirati.
Ker nam med tednom navadno zmanjkuje časa, da bi si vsaki dan sproti namakali in pripravljali živila, je dobro, da si jih nekaj pripravimo »na zalogo« in tako prihranimo čas in zadrego kaj bomo pa danes jedli.
Pa ti, že namakaš? Boš mogoče zdaj začel/a namakati, ko veš zakaj? Ali se ti to zdi preveč komplicirano?