Ob jutranjem prihodu v studio me preseneča, kako prazno je videti… Zdaj se začenja res poznati, da nas je vedno manj. Občutek imam, da malo popuščamo pod pritiskom in da nam izzivi in pritiski počasi prihajajo do živega, načenjajo našo samozavest in povzročajo neko mero nesigurnosti. Vsaj z mano je tako, opazila pa sem tudi spremembe pri drugih tekmovalcih. Eni pritisk prenašajo dobro, kot na primer Marko, drugi nonšalantno, kar bo pa bo, kot na primer Maša, Danica pa tako ali tako že od prve oddaje dalje pravi, da je zadovoljna s tem, da ni šla prva ven in gre lahko kadarkoli domov. Vsak izmed nas se odziva drugače, vsekakor pa vedno bolj spoznavamo, da bo izkušnja do konca še precej psihično naporna.
Danes so nam za prvi izziv pripeljali gospe, ki jih moramo s spremembo pričeske pomladiti. Osredotočamo se na kritje sivih las, mladostno oblikovano pričesko ter želje stranke. Izberem model, ki mi takoj pade v oči zaradi gostote las in oblike obraza, v glavi se mi že oblikuje ideja, kaj bi lahko naredila… Pa kaj hitro dobim hladen tuš v obliki fotografij, ki jih je gospa prinesla s seboj, takoj začutim, da ima fiksno idejo, kakšne frizure si želi in ker je eden od kriterijev tudi zadovoljiti stranko, se trdno odločim, da bom dala vse od sebe, da ji dam, kar si želi. Med ogrinjanjem za barvanje se hitro posvetujeva in strinjava glede barve, malce temnejšo ob korenu in nato na vrhu svetlejše konice. Strigle bova precej krajše, kot bi jaz želela, vseeno pa jo uspem pregovoriti v malce daljšo obliko, saj sem mnenja, da bo bolj ustrezala njeni obliki obraza ter strukturi las. Z mano se na koncu posvet le strinja in mi prepusti stilske detajle, v kolikor bo frizura čim krajša. Malo si oddahnem, saj imam občutek, da sem si pridobila njeno zaupanje. Pobarvam izrastek, pramena po vrhu naredim z živo rdečo in oranžno, da se barva lepo preliva. Da pridobim na času, po končanem nanosu barve uporabim še klimacon, da z ogrevanjem pospešim delovnje barve. Po pranju sem z barvo zelo zadovoljna, sprememba bo več kot očitna, rezultat je tak, kot sem ga želela. Čas pa hitro teče in zaradi gostote las me skrbi, da gospe ne bom pravočasno postrigla, pa še frizuro moram narediti… Začnem hitro in odločno, pazim na vsak gib, da ne bi naredila kakšne večje napake. Pa se zatakne že pri ušesih, ko gospe ni všeč, da sem pustila mehko linijo rahlo čez ušesa. Ona bi raje krajše. Zgodba se ponovi še na zgornjem delu in potem še na sprednjem delu. Ker mi zmanjkuje časa, se me loteva obup. Hitro delam, poleg pa ji poskušam še razložiti svoje odločitve. Zame ni hujšega, kot nezadovoljna stranka, zato postajam iz minute v minuto bolj žalostna, ker gospa iz minute v minuto bolj odkimava. Realno se take zgodbe dogajajo tudi v salonu, ampak tam si lahko vzamem čas, da stranki strokovno pojasnim svoje odločitve in ni se še zgodilo, da na koncu ne bi našli skupne točke. Upam lahko samo, da mi gospa ne bo preveč zamerila, ker frizura ni točno takšna, kot si jo je zamislila, čeprav ji nisem imela časa zares pojasniti, zakaj menim, da je moja verzija bolj primerna zanjo kot tista, ki mi jo je prinesla na sliki. Glede na to, da je zadovoljstvo stranke eden od kriterijev izziva, nimam dobrega občutka, čeprav mislim, da sem delo dobro in korektno opravila. Vse je odvisno od tega, kakšne volje je danes žirija…
Presenečena sem nad izidom, saj je moje delo zelo pohvaljeno – predvidevam lahko samo, da gospa ni tako zelo glasno protestirala pred žirijo, kot je protestirala pred mano. Sama sem bila z narejenim zadovoljna, tudi mnenja sem bila, da ji frizura pristoji, me je pa gospa vseeno spravila v dvom. Tako je z mano tudi v salonu – lahko cel mesec delam frizure in so vse stranke bajno zadovoljne, potem pa se najde samo ena, ki je nezadovoljna in je dovolj, da podvomim v svoje sposobnosti. Ne vem, če je pri vseh tako, sama se zavedam, da moram definitivno delati na bolj trdi koži, saj take stvari poslednično vplivajo na moje nadaljnje delo in samozavest.
Za drugi izziv so nam pripravili editorialno frizuro. Poudarijo, da mora biti pričeska preprosta, primerna za modno fotografijo, ter imeti svojo zgodbo oziroma se navezovati na modni dodatek, ki so nam ga pripravili. Sama sem izbrala model z ravnimi lasmi in frufrujem, torbica pa je bila majhna, elegantna in v nevtralnih barvah. Ker so poudarili zgodbo, sem si zamislila mlado damo, ki se odpravlja ven, na večer v mestu. Prešine me misel na Audrey Hepburn v filmu Breakfast at Tiffanys, kjer je igrala točno tako mlado damo, kot sem si jo zamislila – željno zabave in nočnega življenja, a urejeno in elegantno, pravo New Yorško ponočnjakinjo. Kako lahko to prenesem na moj model in v sodobni čas? Da obdržim idejo Audrey, se odločim zgornji del rahlo natupirati, vseeno pa ne želim pretiravati, ker gre vendrale za modno fotografijo. Ker ima moj model gladke lase, se odločim za čop na strani, da pa poskusim ujeti diagonalne linije s torbice, razdelim lase v sekcije in jih prepletem, da diagonalne linije ustvarim tudi v pričeski. Čeprav sem spela več čopkov, jih na koncu povežem v enega in ga ovijem s srebrnim usnjenim trakom, v sam čop pa na zadnjem delu dodam še košček nagubanega usnja, ki ga delno skrijem med lase. Na desni strani glave sem pustila pramen, iz katerega sem zdaj spletla “ketnico”, da malo spremenim gladko teksturo pričeske in ustvarim detajl. Tukaj začnem ugotavljati, da ne bo šlo vse po planu… Lasje mojega modela so namreč izredo težki, gladki in ravni, skoraj kot azijski lasje, lasnice polzijo in vedno znova moram ponovno fiksirati določene dele pričeske. Ne dam se! Vem, da lahko izpeljem, kar sem si zadala. Ko le uspem zafiksirati čop, kjer ga želim, spodnji del čopa še dodatno zalikam in zalakiram, da ustvarim še trše linije, ki naj bi spet ponazarjale diagonalne izseke iz torbice. Zgornji del čopa razdelim v pramena in iz njih naredim ploščate valove, da ustvarim še drugačno teksturo, ki pa vseeno ne izstopa preveč – kot različne teksture usnja na torbici, ki so ponekod gladke in ponekod hrapave. Polikam še frufru, da ga naredim še bolj ostrega in zaključim z delom.
Žal mi je za tisti svetli kos usnja, ki sem ga dodatno pripela v čop, vidim, da je preveč, vendar nimam več časa, da bi ga odstranila – lasje so preveč neukrotljivi in bi s tem naredila več škode kot koristi. Zaneslo me je poudarjanje, da moramo nekaj dodati v lase, zdaj mislim, da bi bil dovolj že trak okoli čopa. Želela bi si, da bi bila barva las bolj razgibana in bi se lepše opazilo diagonalne sekcije, v katere sem zapela “ketnico”, ki je prav tako premalo poudarjena, saj so bili vsi lasje enake barve in ni dovolj jasno izstopala. Vidi se vsaj različne teksture v čopu, saj so konice malce svetlejše in valovi na ravni podlagi lepo izstopajo.
Načeloma sem z delom zadovoljna, mislim, da sem si zamislila dobro zgodbo, kar je bil eden od kriterijev, pričeska pa je vseeno preprosta – v osnovi čop, ki pa sem ga vseeno nekako upela povezati z naročnikovo ponudbo. Sama izvedba bi lahko bila boljša in to me jezi, ker res rada spenjam, ampak lasje so bili res težki in bi potrebovali več obdelave in priprave za izvedbo tega, kar sem si zamislila. Zmorem več, tako da nisem čisto zadovoljna, poleg vsega sem še vedno pod vtisom gospe iz prvega izziva in zato pred predstavitvijo nimam prav dobrega občutka.
Ah, te predstavitve modelov. Uspem nekaj zmečkati skupaj o Audrey Hepburn, pa ne vem, če se me prav dobro razume, kaj sem hotela s tem navdihom… Z ostalo predstavitvijo pa sem še bolj medla in neprepričljiva. Napredujem pa vsaj v smislu da se spomnim, kaj sem povedala žiriji, mogoče bo naslednjič že bolje, če bom še v izboru. Vse skupaj me še bolj ujezi, ker dobivam kritike ravno na stvari, ki bi jih tudi sama morala poudariti oziroma razložiti – morda bi bila potem kaj drugače sprejeta. Tako pa svoje delo predstavljam, kot da ne vem, zakaj sem kaj naredila, ko pa ima v resnici vsak segment mojega dela svoj namen.
Ko bi vsaj bila dovolj pri sebi, da bi izpeljala repliko. Res je natupirana, a samo rahlo in zato, ker sem hotela obdržati vsaj del navdiha, ki sem si ga zamislila. Saj je narejena preprosta frizura, dejansko je samo čop, le da so mi lasje uhajali in diagonalne sekcije niso dovolj čiste in pudarjene. Ja, ketnica je preveč neopazna, se strinjam – če bi lahko, bi jo še poudarila, a ni bilo časa. Menim pa, da bi različne teksture iz čopa na fotografiji dobro funkcionirale, za tem stojim. Čop je na strani ravno zaradi fotografiranja, ker modela ne bodo slikali od zadaj, če prodajajo torbico, jaz pa želim, da se vidi tudi mojo frizuro. Tako sem čop dala na stran, da se lahko fotografira oboje. Če bi delala za modno pisto in gibajoč model, bi čop ostal zadaj. Mislim, a je res tako težko povedati te stvari, takrat, ko imam za to možnost? Če bi bila pri predstavitvi bolj odločna, bi morda bila tudi žirija kaj manj razočarana, saj bi bolje razumeli, kar sem naredila. Ali pa tudi ne, kdo bi vedel. Tudi jaz menim, da bi lahko naredila bolje, nisem čisto zadovoljna, ker vem, da zmorem več. Zavedam pa se tudi, da običajno take stvari delam z veliko več priprave, tako idejno kot tudi izvedbeno in pod precej drugačnimi pogoji, zato ne smem biti prestroga do sebe, saj današnja frizura še zdaleč ni merilo mojega običajnega dela. Saj sem že od začetka vedela, da mi bodo časovne omejitve predstavljale največji izziv – predvsem zato, ker nimam časa za pripravo. Žirija vseeno oceni, da nisem najslabša in tako sem si danes komaj priborila sodelovanje v še eni oddaji. Danes res ni bil moj dan.
Zmaga Nešana, popolnoma zasluženo, njen navdih je bil preprost in izvedba čista ter prepričljiva, zajela je vse, kar so želeli in svoje delo tudi suvereno predstavila. Moj komentar bi bil mogoče samo ta, da je takih frizur v editorialih in na modnih pistah v zadnjih dveh letih res veliko – ko se kitke delajo po sredini glave in namesto prečke, tako da bi za moj okus morda lahko naredila kaj drugače, mogoče kako drugače stilirala spuščene lase, mogoče kitke spletla v drugačnem vzorcu, ne vem. Nekaj, da bi bilo vsaj malo drugače od že videnega. Sicer pa absolutna zmagovalka izziva in je zasluženo prejela čudovito nagrado oz. nagradi – etui in fotografiranje. Že v eni od prvih oddaj sem dobila občutek, da nas bo Nešana vse presenetila in da lahko prideše zelo daleč – meni je trenutno favoritka za zmago, saj ima veliko strokovnega znanja, je zelo osredotočena, njena izvedba je suverena, dobro se znajde v vsakem izzivu in dobro predstavi svoje delo. Do danes morda ni posebej izstopala, ampak, če me spomin ne vara, ni bila nikoli med zadnjimi ali pokritizirana s strani žirije. In tako se je čisto po tiho prikradla v ospredje.
Kandidatov za izpad je bilo danes več kot dovolj, tako da nihče od nas ni vedel, kaj pričakovati od žirije. Kljub temu, da nas je zapustila Ana, pa se naše število ni zmanjšalo, saj se je vrnila Suzana. Ne morem reči, da nas je njena vrnitev presenetila, saj smo vsi nekako pričakovali, da bodo tekom oddaje nekoga poklicali nazaj ali pa morda v šov celo vključili koga novega. Vesela sem, da se je vrnila Suzana, saj si izključitve ni zaslužila – v bistvu si je v tisti oddaji ne bi zaslužil nihče, saj smo v dveh urah in pol naredili čudeže na naših modelih.
Z zanosom pričakujem naslednjo oddajo, prepričana, da lahko pokažem več, kot sem pokazala danes. Negativni komentarji načnejo vero v moje sposobnosti in res upam, da zaradi tega ne bom popustila… Vse je odvisno od izzivov, ki nam jih bodo pripravili in moje odločenosti, da naredim, kot vem, da znam in zmorem.
Foto: Zlati rez