Čustveno celjenje je v bistvu pot k notranji Celoti
Adela je ženska, ki svojo življenjsko pot živi z neverjetno predanostjo in globoko občutljivostjo. Po letih iskanja svojega mesta v svetu, ko je poskušala združiti običajno zaposlitev s svojim srčnim poslanstvom, je končno stopila na pot, kjer lahko s polno prisotnostjo sledi svoji intuiciji in notranjemu vodstvu. Danes vodi svojo healing prakso, v kateri podpira ljudi pri osvobajanju od podzavestnih vzorcev, ki omejujejo njihov pretok energije in potencial.
Za začetek eno malo bolj osebno vprašanje, kaj te v življenju trenutno najbolj navdihuje ali ti daje občutek živosti?
Trenutno sem popolnoma predana zagonu svoje healing prakse. Po letih sedenja na dveh stolih, ko sem poskušala združiti redno zaposlitev s svojim srčnim poslanstvom, sem se končno odločila s celo svojo bitjo posvetiti samo slednjemu in trenutno ta del predstavlja moj navdih, moj razlog, da se zjutraj zbudim s tistim prijetnim nemirom v sebi, ko komaj čakam, da bom ustvarjala vsebine, ki so mi resnično pri srcu. Zdi se mi, da je zdaj prvič v svojem življenju, da poslovno delam samo to, kar me resnično veseli – in občutek je čudovit. Nekakšen pridih posvečenosti je v tem, da zaupaš v svojo pot in svoje srce. Seveda imam tudi druge vloge, ki me osrečujejo in izpolnjujejo moje življenje. Sem partnerica in mama in ta privilegij spremljanja duš v tem, da se na tem svetu najdejo in oblikujejo svojo osebnost, ki bo čim bolj v skladu z njihovim poslanstvom, je posebna čast in ta stalnica zagotavlja, da moje noge ostajajo še vedno trdno na tleh.
Kako bi se predstavila nekomu, ki te še ne pozna, in kakšno je tvoje poslanstvo ter s čim točno se ukvarjaš?
Verjetno bi najprej v zadregi pogledala na tla (smeh). Pa ne zato, ker ne bi imela, kaj povedati, ampak zato, ker ne bi vedela, kje začeti … Pa bom začela s tem, kar najbolj naravno prihaja iz mene in to je podpora ljudem pri osvobajanju od podzavestnih programov in prepričanj, ki jih omejujejo. V resnici gre za prepoznavanje nekakšnih kratkih stikov v pretoku energije skozi nas. Od vedno, kar se zavedam sebe, sem imela ta dar zaznavanja energij v sebi in okoli sebe. Čutila sem, da ta energija ne izvira iz mene ali drugih, temveč se skozi nas le pretaka. S časom sem začela zaznavati dve vrsti energije; ena, ki je bila vedno prisotna in je imela pretočno, lahkotno, nevtralno-radostno kvaliteto in druga, ki je bila statična, težja in je delovala kot nekakšna konstrukcija v meni ali drugih ljudeh. No, tudi pri domačih živalih je zaznati te konstrukte. S časom sem razumela, da so ti konstrukti misli, programi in prepričanja, preko katerih manipuliramo svojo realnost. So v bistvu kalupi naše realnosti. Branje teh energij je moj prirojeni dar oziroma talent, moja tovarniška nastavitev (smeh). To počnem brez napora in skoraj nezavedno. Z leti sem se naučila »kontrolirati« ta talent z različnimi tehnikami in pristopi. V resnici to ne bi bilo potrebno, nihče v resnici ne potrebuje pristopov ali nekih sofisticiranih tehnik, ampak naš um se vedno rad oprijema »zunanjih« zagotovil, duša pa ta vidik s pridom uporabi zato, da sebe pretoči in izrazi v našem življenju. Ni važno, preko katerega kanala se bo to zgodilo, važno je, da se um pomiri in umakne in učenje neke tehnike ali metode na um vpliva zelo pomirjujoče (smeh). To je tako kot odraščanje; najprej se do sedmega leta naučiš vseh vzorcev, ki ti bolj ali manj uspešno služijo v življenju, dokler ne razviješ tolikšne mere samo-zaupanja, da te duša zbudi in strese vse te konstrukte iz tebe. To je lahko zelo travmatična izkušnja. In takrat pogosto ljudje zaidejo k meni (smeh).
V svojem zapisu omenjaš, da si se dolgo počutila, kot da morda sploh ne spadaš na ta planet. Kako se je ta občutek kazal v tvojem življenju?
Ja, zemeljski običaji so mi vedno bili nekako tuji. V retrospektivi lahko to pripisujem svoji disleksiji, zaradi katere sem na stvari gledala iz nenavadnih zornih kotov. Ne glede na to, je bilo v mojem življenju obdobje, ko resnično nisem vedela, kaj bi počela sama s sabo. Lahko bi delal karkoli, pa vendar me nič ni zares pritegnilo. Nikjer se nisem našla in nikamor nisem spadala. Resnično sem se počutila, kot da nisem s tega planeta. Vleklo me je nekam, ampak nisem točno vedela, kam. Mislim, da sem svoje otroštvo preživela v zraku, v nekem fantazijskem svetu, ki ni imel veliko skupnega z realnim, zemeljskim življenjem. V sebi sem čutila nekakšno nerazumljivo hrepenenje po nekem oddaljenem kraju, kjer bo vse drugače, kjer bom končno čutila, da spadam tja, kjer se bom lahko povezala. In sem tudi šla za eno leto v ZDA ob koncu srednje šole, ker sem bila prepričana, da se bom tam našla. A tudi tam sem bila enako odtujena od vsega, kot tukaj. Vrnila sem se domov, doštudirala, se zaposlovala, si ustvarila družino, se iskala, se izobraževala predvsem v alternativnih energetskih pristopih, ustvarjala … Nekaj v meni me je gnalo naprej. In sledila sem tem vzgibom. Zlasti poslovno. Nisem se omejevala ali se navezala na določeno vlogo. Vedno sem ostajala kolikor se je dalo svobodna. Počasi sem začela ugotavljati, da me moja duša vodi v krogih in da so ti krogi vedno manjši, da se z vsakim novim projektom vračam bližje sama sebi. In takrat se je zgodil kreativni preboj, s katerim sem si dokončno dovolila izraziti svojo resnico.
Pogosto govoriš tudi o nezemeljskih dušah, ki so razpete med Zemljo in zvezdami. Kako te duše vibrirajo in kako se ta razpetost odraža v njihovem življenju ter v energiji, ki jo prinašajo drugim?
Vsi smo v resnici le zvezdni prah … (Smeh) V bistvu je človek bitje zgodb. Zgodbe so tiste, s katerimi si osmislimo svoj obstoj, s katerimi damo pomen neskončnemu potencialu energije, katera mi in vse okoli nas smo. In tudi to je ena od zgodb, interpretacija kvalitete neke vrste energije, ki se trenutno pojavlja na zemlji. Gre za zgodbo o tem, kako se izvorna energija preko duš materializira v določenih dimenzijah in v eni od teh dimenzij je tudi vibracija naše zemlje. Vendar pa se vse duše ne utelesijo vedno le na zemlji, temveč se pred tem izvorno zadržujejo v drugih dimenzijah in energetskih lokacijah, predno se ali pa ne utelesijo na naši zemlji. O teh dušah, ki jim jaz pravim zvezdne duše, je veliko objavljenega na spletu, zato ne bi govorila o tem, bi pa povedala, da je vibracija teh duš drugačna od vibracije duš, ki se utelešajo izključno na planetu zemlja. Če opazujete življenje okoli sebe, boste zaznali, kako se že kar nekaj časa zavest človeštva in zemlje pospešeno širi. To se vidi na vseh področjih; v znanosti, tehnologiji, v vseh vidikih našega družbenega življenje. Človeštvo se prebuja in stari konstrukti odpadajo. In na zemljo prihaja vse več duš, ki s svojo vibracijo prinašajo kvalitete, ki podpirajo to prebujenje. Njihova vloga je sidranje teh kvalitet tu na zemlji, kar podpira vzpostavitev nove paradigme človeštva. Vem, da je hecno govoriti o tem v luči razmer, ki se trenutno dogajajo na svetu. Ampak morda je prav zdaj smiselno o tem govoriti, saj je ravno uvid sence temelj prebujenja. In zvezdne duše prinašajo jasnost, ki presega dualistični pogled na stvarnost.
Navzven si, kot praviš, živela zelo »pravilno« življenje: izobrazba, kariera, hiša, doseženi cilji. Kaj je bilo tisto, kar ti je kljub temu manjkalo v notranjosti?
Mislim, da sem v vsem tem manjkala jaz, moja bit. Ker sem se od majhnega počutila nekoliko drugačna od drugih, sem se ironično toliko bolj trudila biti taka, kot so drugi. Vedno sem občudovala, kako ljudje najdejo smisel v človeških procedurah – v porokah, karieri, zabavah. In zdelo se mi je, da bi tudi jaz morala videti smisel v tem. Zato sem ga tam tudi iskala. Najprej sem ta smisel iskala geografsko, pa ga nisem našla. Potem sem ga iskala v izobrazbi – za ego disleksika je izobrazba še posebej velika samopotrditev. Potem sem iskala smisel v različnih službah in v izgradnji svojega doma, pa potovanjih. In hvaležna sem za vse to, ampak razpona čara vseh teh izkušenj nisem mogla čutiti, vse dokler se nisem obrnila vase. Težko je razložiti, kaj se je takrat zgodilo, ampak vse zunaj mene je izgubilo pomen in ga hkrati dobilo na stoto potenco. Takrat sem uvidela, da sem jaz ustvarila to življenje in ni življenje ustvarilo mene. In svet je postal moj svet v mojih barvah in ne vem, če bi se še kdaj lahko vrnila nazaj.
Prelomni trenutek je bil, ko si napisala in izdala knjigo The Enchanted World, serije The Dark Ego of Existence. Kako je prišlo do tega ustvarjalnega preboja in kako je ta izkušnja spremenila tvoj pogled na življenje in tvoje poslanstvo?
Ta knjiga mi je spremenila življenje. In vse do danes je in za vedno bo to ostal največji misterij in največja čarovnija, ki sem jo kadarkoli doživela. Bilo je leta 2016 in ne spomnim se, kje sem bila zaposlena takrat, ampak vem, da nisem bila srečna. Spet sem se skrivala za zaposlitvijo, ki me ni izpolnjevala in spomnim se, da sem na sprehodu dobesedno prosila vesolje, da mi »pošlje« nekaj, v čemer se bom zares našla, nekaj, kar mi bo pisano na kožo in bodo moji talenti ravno pravšnji za to. In živo se spomnim, da sem rekla, da se samo usedem in bom lahko delala … Še zdaj, ko to pišem, se mi ježi koža … Čez kakšen teden se mi je v glavi začel vrteti film, različne scene in dialogi. Na začetku vse skupaj ni imelo nobenega smisla. Ampak zgodba se je odvijala naprej in odločila sem se, da bom začela pisati te prizore. Ko sem se usedla za računalnik, sem hotela pisati v slovenščini, a besede so prišle v angleškem jeziku, zato sem pisala v angleščini. V trenutku, ko sem si dala dovoljenje, da bom to napisala, tudi če bo slabo in ne bo za nikamor, se je jez v meni podrl in začelo se je eno od najbolj čudovitih obdobji mojega življenja. Knjiga (knjige, ker jih je v osnutku več), so kar bruhale iz mene. Pisala sem po 12 ur na dan in ko nisem pisala, sem razmišljala o tem, kaj bom pisala. In če tega nisem mogla, mi je šlo dobesedno na jok. Ta knjiga je tako ali drugače hotela priti ven iz mene. S popolno predajo ustvarjanju te knjige sem si v intimi svoje biti končno upala na stežaj odpreti vrata v svojo resnico. Bilo je noro in čudovito hkrati. Naslednje leto sem se spet zaposlila in zgodba se je nekoliko umaknila v ozadje. Še vedno me čakata dve knjigi iz serije The Dark Ego of Existence. Ena je že spisana,druga na pol. Vem, da bo spet prišel čas v mojem življenju, ko me bo ponovno zajel ta val nore kreativnosti in me ponesel še globje vase. Takrat sem knjigo izdala pod psevdonimom, Trua L. K. Jankins. Morda je naslednji korak, da se s svojo resnico odprem tudi svetu in povem, kdo v resnici sem.
Knjigo si lahko ogledate tukaj.
Pogosto srečuješ ljudi, ki imajo na videz vse urejeno, pa vendar v sebi čutijo, da nekaj manjka. Zakaj misliš, da se danes toliko ljudi znajde na tej točki?
To je izziv človeka sodobnega časa, ki je posledica širjenja zavesti in zavedanja neskončnih možnosti in po drugi strani zaznavanja svojih lastnih omejitev v obliki prepričanj, odsluženih programov, ne-integriranih delov osebnosti, globoko zasidranih travm ipd. Svetovno znani EFT mojster Brad Yates pravi, da je obseg tega, česar nimamo v svojem življenju, pa pravimo, da si želimo imeti, enak obsegu našega notranjega odpora, da bi to dejansko imeli. Ta notranji odpor pa je vse, kar smo nekako brez filtra posrkali vase na poti odraščanja in se zdaj ne sklada z našimi notranjimi vzgibi. Bolj kot se bližamo prebujenju, bolj nesrečni smo, saj postaja razmak med našo osnovno bitjo in prevzetimi konstrukti vse bolj viden in očiten. In ta občutek, da nekaj manjka, je v bistvu neke vrste eksistencialna nemoč, ker človeška osebnost ni oblikovana za to, da sama sebe razstavlja na prafaktorje. Zato je v resnici ta proces tako zastrašujoč in ljudje si želimo pogumnih duš, ki si upajo nas brez oklevanja prijati za roko in pospremiti v temno globočino notranjega sveta. In to so duše, ki so same šle v svojo notranjost, se soočile s svojimi demoni in preživele in zdaj lahko ustvarijo pristen prostor, kjer so ti isti demoni v drugem lahko videni in slišani, dokler vase ne povlečejo svojih krempljev in se nehajo boriti. Celjenje vedno prinaša določeno stopnjo neugodja. Zato je resničen preboj možen le, ko nas nobena možna distrakcija (tudi v obliki duhovnih praks) več ne more odvrniti od bolečine, ki jo čutimo, ko živimo v skladu s prepričanji, ki ne podpirajo tega, kar v resnici mi smo.
Pri svojem delu združuješ zelo različne pristope: od dela s sencami, intuitivnih pogovorov in energetskega pripovedovanja do EFT, hipnoterapije, Akashičnih zapisov in Crystalline Soul Healing. Kako se je skozi tvojo pot oblikoval ta edinstveni način dela in kaj vse se lahko zgodi v tem prostoru?
V resnici je raznolikost le navidezna. Pri svojem delu uporabljam različne pristope, ampak vedno z istim ciljem – odstraniti blokade, ki vplivajo na optimalen pretok univerzalne energije skozi človeka. Vse blokade v nas so na neki meta ravni energetske narave. Ampak, ker je človek bitje zgodb, so interpretacije in poimenovanje teh blokad različni. Moj proces dela se je skozi čas oblikoval postopoma in vzporedno z širjenjem moje zavesti. V tem smislu pri svojem delu povezujem nad-osebnostne energijske pristope in pristope, ki naslavljajo raven osebnosti in njeno senco. Ta kombinacija je izjemno globoka in učinkovita. Pri vsakem srečanju, individualnem ali skupinskem, se najprej namerno in zavestno povežem z univerzalno ničelno energijo, ki ji lahko rečemo tudi Akaško polje. Tu ne gre za branje zapisov, ampak le za vstop v polje, kjer se analitični um nekoliko umakne. Že z namero podkrepljeno usmerjanje te energije je samo po sebi osvobajajoče. Uvodni pogovor v tem polju lahko stranki prinese nove uvide in jasnost, čutiti je podporo in sprejetost, ki presega mojo osebnost in s tem se avtomatično začne proces odpiranja in ozaveščanja. Še vedno v tem polju, se odvisno od tega, kaj želi stranka nasloviti, v prvih srečanjih skoraj vedno poslužujem EFT tapkanja, ki je zame preprosto rečeno čarovnija na dosegu prstov. EFT je ena od najboljših metod za usmerjeno odstranjevanje vsega, kar nam prepričuje živeti, tako kot si želimo živeti. Deluje z lasersko preciznostjo in dobesedno razblini čustveno in celo fizično neugodje ter mentalne konstrukte, ki so nastali kot posledica zaznamujočih dogodkov v našem življenju. V kasnejših srečanjih, ko je osebnostni del harmoniziran, v svoje delo vključim tudi metodo Crystalline Soul Healing in odvisno od okoliščin in pripravljenosti stranke tudi Jezik Luči. V podporo ali ko stranka potrebujejo še več jasnosti, se na ravni osebnosti poslužujem RTT hipnoterapije, na nad-osebnostni ravni pa branje Akaških zapisov ter kanaliziranje duhovnih vodnikov. Po novem pa sem svoji ponudbi dodala tudi Šamanski ritual čiščenja energetskega sistema, ki je zelo učinkovit in izkustveno zanimiv.
V tvojem delu ima posebno mesto tudi metoda Crystalline Soul Healing. Kaj pravzaprav je Crystalline Soul Healing in na kakšen način deluje?
Tako je. Crystalline Soul Healing® je visoko vibracijski, večplasten energijski pristop, ki deluje globoko na ravni naše dušo. Gre za alkimistični energijski vzorec, ki ga je v procesu kanaliziranja starodavne Lyranske modrosti razvila Jamye Price. Metoda deluje na subtilni, a izjemno globoki ravni pod vodstvom Višjega Jaza stranke, kar zagotavlja, da se sprememba zgodi v njeno najvišje dobro. Gre torej za proces, ki presega logičen um. To je skladno z novo paradigmo uravnovešanja energij, kjer se terapevt pojavi v vlogi facilitatorja in ne tistega, ki je dejansko povzročil spremembo pri stranki. Tako tudi jaz pri svojem delu zgolj kanaliziram in usmerjam energijo, ne da bi pri tem namerno vpletala svojo energijo oziroma določala, kaj in kako bi bilo treba nekaj nasloviti. To seveda ne pomeni, da vibracija moje energije ne igra nobene vloge. Ta je vedno del enačbe. Je nekakšen prevodnik, ne pa vzrok spremembe. To je izredno pomembno, saj tako energetska predloga ostaja nevtralna in v najvišje dobro prejemnika pomaga uravnovesiti in preobraziti vzorce, napačne informacije in travme, ki ovirajo naravno, ljubečo komunikacijo z življenjem.
Crystalline Soul Healing® lahko pomaga:
- sprostiti fizične, čustvene, mentalne in duhovne blokade
- nevtralizirati negativne energije in energetske posledice travm
- očistiti omejujoče vzorce prepričanj
- preoblikovati odslužene dušne dogovore in notranje zaprisege
- prečistiti celični spomin preteklih življenj
- asimilirati fragmente duše
- energetsko aktivirati kristalno DNK in češeriko
- aktivirati prirojeno modrost človeškega bio-mehanizma
- Integrirati Višji Jaz in osebnost človeka v bolj usklajeno celoto
Metoda pomaga pri transformaciji travm, omejujočih prepričanj in celo genetskih zapisov. Kako ljudje običajno doživijo te premike?
Crystalline Soul Healing® je izrazito nevsiljiva metoda in odvisno od dovzetnosti za zaznavo premikov energij, jo stranke doživljajo zelo različno. Ta razpon zaznave neposrednih premikov energij pri strankah sega od globoke sprostitve na fizični in psihični ravni, do toplote v različnih delih telesa, rahlega tiščanja ali mravljinčenja, nekateri ljudje za zaprtimi očmi vidijo plavajoče odtenke različnih barv. Ker se ta protokol odvija pod vodstvom Višjega Jaza, ima v primerih, ko je za razrešitev neke težave potrebna specifična fizična akcija, npr. obisk zdravnika, telesna vadba, sprememba prehranskih navad, prepoznavanje disfunkcionalnega vzorca, umik od toksičnega odnosa, odpuščanje, … stranka določene uvide ali prejme sporočila, ali pa se ti prikažejo meni, če stranka ni odprta za komunikacijo s svojim Višjim Jazom. Včasih stranka ne občuti ničesar, kar pa ne pomeni, da energetski tok metode ni naredil svojega. Če ste na primer v globoki osebni krizi ali ste šele na začetku poti osebnostne evolucije in je vaša pozornost usmerjena v konkretno manifestacijo svojih težav, potem se premiki kažejo postopoma, lahko tudi več tednov po izvedbi protokola. Takrat se lahko nekatere težave celo razvnamejo in občutek je, da je vse slabše, saj je za uravnovešenje in integracijo naše biti v celoto nujno, da slišimo in sprejmemo, kar nam naše trenutno stanje telesa, uma, čustev in duha želi sporočiti. V vsakem procesu, pa če je za naš ego še tako boleč, je nek smisel. In če proces samo odstranimo, ne da bi občutili smisel, ne bomo nikoli zares celi. Zato se včasih stanje v fazi integracije na videz poslabša, predno se ustali na nekem novem energijskem platoju. Ko pa gre za odslužene vzorce ali pretekle pogodbe, zaobljube, ki predstavljajo samo energetsko breme in nimajo več vsebinskega vpliva na nas, se s to metodo prečistijo in preprosto samo umaknejo iz našega energetskega polja. Bi pa na tem mestu vseeno poudarila še en vidik, zaradi katerega je to vprašanje zelo pomembno. Včasih so pričakovanja o doživljanju delovanja energijskih pristopov oblikovana pod vplivom fantastičnih pričevanji o karizmatičnih izkustvih, predstavljenih v mediji ali med znanci, ki so po večini le zgodbe našega ega ali pa marketinški nagovor in ne odraz realnih energijskih premikov. Tega se je treba zavedati in skladno s tem prizemljiti svoj odnos do teh metod. Moj pristop je prizemljeno duhoven in temelji na tem, da s sidranjem univerzalne energije tu na zemlji podpiram ljudi pri preseganju notranjih preprek v toku njihove trenutne zemeljske izkušnje. In prav tukaj in zato so učinki tovrstnih prijemov tako globoki in temeljiti.
V svojih opisih pogosto govoriš o tem, da ima vsak človek svoj »kristalni svetlobni steber«. Kaj ta pojem pomeni in kako ga človek lahko začuti v sebi?
To poimenovanje, kristalni svetlobni steber temelji na starodavnem razumevanju subtilne vertikalne osi luči, ki poteka skozi energijske centre telesa in tega povezuje z izvorno energijo. Ta kanal oziroma steber je kot neke vrste energetska hrbtenica, po kateri se pretaka univerzalna, kozmična energija. Večinoma se ga ne zavedamo, saj življenje običajno našo pozornost usmerja v dogajanje zunaj nas. S tem se ta pretok nekoliko »zapacka«, saj se tako v naš energetski sistem nalagajo »tuji« vzgibi, ki nas odvračajo od sebe. Vendar bolj kot se obračamo vas, bolj kot odstranjujemo odslužene programe, ki za vzdrževanje sicer potrebujejo veliko energije, bolj se zavedamo tega notranjega stebra in več luči se po njem pretaka. S tem tudi na zemljo prihaja več kozmične luči. V resnici smo vsi kot nekakšni mini receptorji za univerzalno kozmično svetlobo tu na zemlji. Ker sem od nekdaj bila dovzetna za pretok energij okoli sebe in tudi v sebi, sem hitro lahko ločila med to nevtralno, univerzalno energijo in konstrukcijo (šablono), ki se je potem naložila na to energijo. Ta univerzalni tok energije, je naša lasna povezava z izvorom in vedno bolj ali manj (ne)ovirano teče skozi naš kristalni steber luči, našo kristalno hrbtenico, saj animira to, čemur mi pravimo naše življenje. Ne glede na to, kako globoko smo se poistovetili s konstrukcijo okoli nje, torej z našo kreacijo, je ta tok še vedno prisoten – čeprav morda ni tako jasen in močan. Ko se enkrat začenjamo prebujati in ugotovimo, da nam konstrukcija okoli tega stebra, kakršno smo ustvarili, ne odgovarja več, nam naš sistem prek neugodja kaže, kaj nam ne ustreza, kaj smo potisnili v senco in kaj je treba nasloviti, da bo naše življenje bolj v skladu z našo izvorno vibracijo. Neugodje, bolečina, nezadovoljstvo, tudi moteča vedenja, ki jih raje prepoznamo pri drugih kot pri sebi, so torej naš kompas, kaj moramo najprej nasloviti, odpustiti ali sprejeli in integrirati. Počasi z naslavljanjem, odpuščanjem ali sprejemanjem in integriranjem, se vibracija konstrukcije okoli našega kristalnega stebra vse bolj enači s to izvorno energijo. Takrat se počutimo bolj podprti in stabilni. Naša vertikalna povezava in s tem globoka intuicija je bolj jasna in glasna. Horizontalne povezave, torej navezanost na mnenje in čustveno podporo drugih, pa počasi preidejo v ozadje.
Kaj pomeni biti resnično »v svojem stebru«? Kako se to razlikuje od tega, da poskušamo ustreči pričakovanjem drugih?
Resnično biti v svojem stebru pomeni biti suveren in svoboden, kolikor je na tej ravni bivanja to mogoče. To pomeni sprejemati odločitve iz svojega bistva in s tem ustvarjati življenje v skladu z notranjimi vzgibi, ki presegajo omejujoče vzorce in obrambne mehanizme. To je težje, kot si mislimo, ker je ta vidik težko doseči z voljo in prek odločitev uma, ampak je kljub temu vredno vztrajanja. Ko soočanje z našo senco, celjenje čustvenih ran in energetsko usklajevanje doseže neko kritično maso, življenje dejansko začne brez konstantnega nadzora našega uma, ki je prej vedno varoval rano, teči veliko bolj lahkotno in v naše višje dobro. In ko življenje preprosto teče, prepreke postanejo lažje premostljive, saj se perspektiva, s katere gledamo na svojo zgodbo, spremeni. Tako skoraj neopazno zdrsnemo v tok sinhronosti obstoja, ne da bi naš analitični um planiral vsako potankost in to je resnično osvobajajoče. Analitični um dobi vlogo, ki mu je bila vedno namenjena, torej izvršitelj naših globljih notranjih vzgibov, ne pa stražar našega bolečinskega telesa, branilec rane. In ta sprememba vloge se kaže tudi v odnosu do drugih. V resnici s tem, da želimo ustreči pričakovanjem drugih ni nič narobe, če to prihaja iz brezpogojnega vzgiba srca. To je pretok ljubezni. To je naša narava. Če pa je to strategija, s katero si zagotavljamo, da bomo sprejeti, ljubljeni in v bistvu s tem preprečujemo, da bi občutili globoko bolečino in zacelili svojo srčno rano, potem je to v bistvu naša ječa, ki v tej smeri prireja tok izvorne energije skozi našo bit.
Ko smo v svojem stebru in povezani s svojo avtentično vibracijo, ljudje pogosto poročajo, da občutijo več energije in več svoje biti. Kako se to odraža na energijski ravni in v vsakdanjem življenju?
Tukaj se lahko navežem na prejšnji odgovor. Ko smo v svojem svetlobnem stebru – ko smo v sebi, kot temu pravimo, se izvorna energija skozi nas usmerja v našo kreacijo; naše življenje. To pomni, da preko našega sistema telo-um-duša to energijo usmerjamo v materializacijo tega, kar je dobro za nas. Počutimo se celovitejši, ker smo dobesedno polni energije. Ko pa se zaradi omejujočih programov, negativnih prepričanj, nezaceljenih ran ukvarjamo z življenjem drugih, torej ko preko nekih so-odvisniških odnosov poskušamo druge ljudi pripraviti do tega, da se bodo obnašali tako, da bodo naše rane varne, potem nezavedno usmerjamo svoj tok izvorne energije v te ljudi. Oni so prejemniki toka energije, ki je namenjen nam in pogosto se to v njihovem življenje tudi jasno odraža. Lahko si naivno govorimo, da je to znak radodarnosti ali požrtvovalnosti, ampak v resnici s tem delujemo proti celoti, saj ima vsak točno določen splet talentov, fizičnih atributov, mentalnih kapacitet, čustvenega razpona, ki so potrebni, da skozi sebe na zemlji v tem trenutku manifestira in zasidra izvorno energijo v obliki, ki jo lahko ustvari samo s tem naborom značilnosi. Nekoč sem v svojem blogu to opisala s preprosto prispodobo vrta. Naše življenje je kot vrt; če boste vsak dan obdelovali vrt nekoga drugega in zanemarjali svojega, bo njihov vrt cvetoč in čudovit, vaš pa opustošen in zapleveljen. Zato je tako pomembno, da skrbimo za svoj energetski sistem in ne projiciramo svojih težav na druge ljudi ter vztrajamo, da oni pri sebi popravijo oziroma se prilagodijo do te mere, da bomo mi živeli bolje. To je milo rečeno izguba energije. Biti v svojem stebru in se povezati s svojo avtentično vibracijo pomeni v prvi vrsti nasloviti, odpustiti ali sprejeti in integrirati vse, kar smo prevzeli in naložili vase zato, da bi zaščitili svoje rane. S tem bomo v nas naredili prostor za še več izvorne energije in še več vsega, kar nam je resnično namenjeno.
Ali je avtentična vibracija nekaj, kar se razvija skozi življenje, ali jo moramo »odkriti« v sebi?
Mislim, da je avtentična energija nekaj, kar s časom odkrijemo. Smo bitja, ki presegamo trenutno zemeljsko zgodbo, ampak naša zavest je s to zgodbo tako okupirana, da na začetku težko vidimo, kaj se skriva v globini nas samih. Tako kot pri stereogramih, ko nam podoba iz podlage skoči v vidno polje, ko že zelo dolgo gledamo v neskončno ponavljajoč vzorec. Ko pa se enkrat podoba prikaže, je ne moremo več ne-videti. Tako je z avtentičnostjo nas samih. Rodimo se relativno čisti. V nas so dušni vzgibi, ki nas vodijo v izkušnje, preko katerih bomo doživeli, se naučili in realizirali, kar je mišljeno, da pride skozi nas. Potem sledi obdobje težke indoktrinacije, nekje do 7 leta starosti, ko okolica v nas naloži pogoje za prenos vzorcev in nadaljnjo delovanje v družbi – temu jaz pravim redčenje karme človeštva. Vsaka naslednja generacija ima v sebi več luči in poleg svojega lastnega poslanstva in svoje lastne karme je vsak, ki je trenutno na zemlji, tukaj tudi za to, da prevzame del karme predhodnih generacij in jo preko življenja v svoji vibracije počasi celi in prekinja cikle trpljenja. Bolj kot dejansko živimo – ne v fiktivni konstrukciji našega uma, ampak v trenutku življenja, bolj se iluzija in s tem karma konzumira in bolj v komunikaciji z življenjem odkrivamo in prepoznavamo svojo avtentično energijo.
Veliko ljudi zanima tudi, ali morajo verjeti v energije ali jih čutiti, da metoda deluje. Kaj bi odgovorila na to vprašanje?
Naše verovanje v obstoj energije, nima nobenega vpliva na to, ali energija obstaja ali ne. Energija, ki animira vse, kar je, se vedno pretaka skozi nas. Vse te metode v svojem bistvu predstavljajo sredstva usmerjanja te energije preko zavedanja, pozornosti in namere. Če v to verjamemo, potem imamo samo to prednost, da lahko preko namere določamo vsebino te energije. Glede občutenja energij pa menim, da se to rafinira s časom. Vsi imamo to sposobnost, saj dejansko smo ta ista energija, le naša pozornost je večinoma usmerjena v dimenzije, kjer je premike energije težje zaznati. S prakso in usmerjanjem pozornosti, se ta čut lahko zelo izostri. Ni pa to potrebno za to, da bi energijske metode bile učinkovite.
Če bi lahko ljudem dala en preprost nasvet za vsakdan, ki bi jim pomagal ostati bolj povezani s sabo, kaj bi to bilo?
Ne glede na vse, ne moremo biti nekaj, kar nismo. Pravo za-celjenje se zgodi, ko s srcem sprejmemo to, kar v resnici smo. Ko sprejmemo svojo senco. Dovolite si doživeti življenje s srcem, ne z glavo. Glava bo vedno branila rano in jo s tem ločevala od srca. Ustvarjala bo najbolj verjetne in logične zgodbe, ki nas bodo obvarovale pred tem, da bi čutili bolečino, da bi videli rano. Ampak rana bo vedno ranila druge. Glava torej ne zna ustvariti sreče. Lahko misli, da to zna, a v resnici tega ne zna.
Zato je ključ do srečnega življenja, da si dovolimo čutiti in doživeti vse, kar je v nas. Ne bojte se bolečine. Ko ji boste posvetili pozornost (energijo), se bo njena kvaliteta spremenila in postala bo vaša prednost in ne slabost. Ne iščite torej ljudi ali dejavnosti, ki vam bodo pomagale pozabiti na bolečino, iščite sebe in pri tem se obkrožajte le z ljudi, ki jih ni strah vaše bolečine.
Foto: Maja Marko Photography, Instagram: maja.marko.photo
Moji Kontakti:
adela@napotidomov.si
https://napotidomov.si
darilo zate: https://napotidomov.si/darilo-zate/
IG: napotidomov.si
FB: napotidomov.si
Adela, zahvaljujem se ti za tvoj čas, iskrenost in odprtost. Hvala, ker si z nami delila svojo pot, svoje poslanstvo in modrost, ki nas spominja, kako pomembno je slediti sebi, svojemu srcu in svojemu notranjemu stebru. Želim ti vse dobro na tvoji poslovni in osebni poti.
Maja B.♥