Živjo Amadeja! Hvala, da si si vzela čas za intervju. Začniva na začetku: Kdo je Amadeja in kako si prišla do točke, kjer si danes?
Amadeja sem odrasla junakinja, ki na svoji poti do sedaj ni pozabila na mlado pogumnico v sebi. Pogum, ponižnost, vztrajnost in hvaležnost so moji poglavitni smerokazi, ki odločajo o tem, kam usmerjam svoja hrepenenja. Moja pretekla leta so bila zaznamovana s strokovnim delom v javno dobro, delovala sem kot strokovna delavka, vodja na področju socialnega varstva, katerega sem zelo rada opravljala. Z rojstvom hčerke pa me je iz moje notranje tišine poklicalo novo poslanstvo. Želja po biti povsem prisotna v primarnih letih odraščanja svoje hčerke ter strokovna, življenjska in intuitivna spoznanja kapljati naprej na malo drugačen način. Sem ženska, žena, mama, ustvarjalka, raziskovalka, gospodinja, podjetnica ter avtorica poučne knjige Pegasti sovici, katera je svoj prvi vdih doživela letos, na dan žena. V prihajajočem letu izide moj prvi roman in nato še potrpežljiva pravljica. Kam od tukaj naprej? Naprej.
Kaj zate pomeni mir in kako ga najdeš v svojem življenju?
Čas zase in čas za mojo družino je neviden prostor, kjer se sestavi moj pomen miru v celoto. Življenje pa me uri, ali bolj nežno povedano, uči, da ga bolj in bolj razločim iz navideznega kaosa in iluzij vsakodnevnega življenja. Mir je končna destinacija naših prizadevanj v vsakdanu, a ko ga uspemo prepoznati na poti, smo prispeli na cilj, ne da bi sploh vedeli.
Kaj te je privedlo do tega, da si napisala knjigo PEGASTI SOVICI?
Notranji klic. Kanaliziranje. Življenjske izkušnje in življenje samo.
Kaj ti osebno pomeni ta knjiga? Kakšno je bilo tvoje osebno potovanje pri njenem pisanju?
Knjiga Pegasti sovici in tudi nastajajoči dve, mi pomenijo doprinos. Doprinos družbi, odraslim in njihovim otrokom ali varovancem. Je priložnost in možnost, da raziščemo misli ali se spomnimo na vse to, kar se nam kot odraslim zdi samoumevno, a otrokom nikakor ni. Pri pisanju sem usmerjena v opolnomočiti besede, katere tudi sama živim z dejanji.
O čem konkretno govori? Jo lahko na kratko predstaviš?
Pegasti sovici je zbirka 7 poučnih pravljic, skozi katere spoznamo 7 mladih pogumnežev, ki se spopadajo s posebnimi življenjskimi vprašanji. Odgovore nanje prejmejo skozi sanje s pomočjo 2 posebnih pegastih sovic. Skupaj raziščejo svoje misli, ki se preobražajo v ljubečo moč in v sprejemajoče misli o sebi, drugih in okolju. Življenjske zgodbe so v podobi pravljic brezčasne in nastale z namenom, da prejmejo svoj srečni konec. Knjiga Pegasti sovici je knjiga podpore in namenjena kot dragocen poklon sebi ali nam dragim ob vseh priložnostih.
Ključne besede: temelji samozavedanja, krepitev čuječnosti, podpora svojim mislim.
Kateri del knjige ti je najljubši in zakaj?
Nobeden. Knjiga Pegasti sovici se poučno bere in se lahko uprizarja ločeno, po zgodbah. A je nanjo treba gledati kot na celoto. Kot celota tvori tisto nekaj, kar mi je ljubo.
Kako pomembno je zate, da bralci razumejo vrednote, ki jih sporočaš v knjigi?
Meni je pomembno, da je knjiga na voljo vsakomur, in pomembno mi je, da bi čim več ljudi vedelo zanjo, in bi jo po potrebi lahko uporabili v svojem življenju. To, kar potrebujemo razumeti in prebrati v danem trenutku, prepoznamo. Kar ne zmoremo razumeti, ali ne želimo, pa nas bo k razumevanju poklicalo kje drugje.
Kako vidiš vlogo knjige v današnjem svetu, kjer se mladostniki in najstniki soočajo s toliko pritiski?
Vsaka generacija se sooča s pritiski, ne glede na starost. Tako je. Življenje je reka informacij in mi po njej plujemo z odzivi nanje, torej našimi dejanji. Vseskozi se soočamo z dobrim in manj dobrim, s pravico in krivico, z resnico in manipulacijo itn. In Pegasti sovici v tej reki plujeta, v prvi vrsti za odrasle skupaj z otroki, kot orodje podpore, ki lahko zbližuje in nas dela ranljive in pristne. Torej življenju in sebi koristne!
Zanimivo je, da v knjigi nimaš označenih strani. Kakšen je tvoj namen s to odločitvijo?
Številke ni (so) pomembne. So naš izmislek za vzdrževanje reda. Sama pa imam rada red v neredu, ker mi daje toliko več možnosti in priložnosti, da naredim nekaj drugače in po svoje. Knjigi in bralcu pa daje intimen trenutek v nenadnem odkrivanju sporočil.
V tvoji knjigi nastopata dve pegasti sovici, Deja in Lara, ki pomagata otrokom, da postanejo bolj čuječi. Kako si se odločila, da ju vključiš v zgodbe in kaj pomenita za knjigo?
Kot zanimivost o knjigi – na koncu se zgodbe zaključijo s pesmico o Pegasti sovici, ki sem jo na starokopiten način (slovar + Norvežan) prevedla v norveški jezik. Pesem v slovenskem in norveškem jeziku razkrije širši pomen Pegastih sovic, saj v svojem osnovnem bistvu simbolizirata trenutke (odnosi, osebe, predmeti, stvari …), ki jih doživljamo v tukaj in zdaj. Skozi sanje nam pomagata potrditi znanje, ki ga že nosimo v sebi.
Kako pa si izbrala imena in lastnosti glavnih junakov, kot so Anaja, Jaka in drugi? Kakšne lastnosti naj bi predstavljali?
Imena mladih pogumnežev, junakov, bi rekla, da sem kanalizirala. Iz nič je nastalo ime, nato si je pogumnež priklical vsebino zgodbe, temu pa so sledili uvidi na njegovo doživljanje. Sugestija je bila, seveda, prisotna. Ulani, mlada pogumnica iz zadnje zgodbe, je recimo Norveškega porekla, saj imam zelo rada Norveško, ki sem jo imela možnost tudi doživeti in me po tiho kliče k sebi.
Anaja – nas uči o osebnostnih lastnostih (kje v življenju ta besedna zveza sploh živi).
Jaka – nas uči o samopodobi (prinaša spoznanja o samopodobi, ki se spreminja ves čas).
Danaja – nas uči o motivaciji (iz kje črpamo vire moči, da lahko korakamo proti sebi).
Adrian – nas uči o komunikaciji (izražati se in hkrati upoštevati druge).
Livija – nas uči o prepoznavanju meja (kdaj se postaviti zase in razumeti strahove ter prepoznavati nasilje).
Domen – nas uči o postavljanju meja (kdo sem, kaj znam, kaj mislim, kaj hočem in meje)
Ulani – nas uči o prepoznavanju ustvarjalnosti (moje zavedanje in ustvarjalna drugačnost).
Kako pomembno je po tvojem mnenju, da se o težkih temah, kot sta ustrahovanje in duševno zdravje, odkrito pogovarjamo z mladimi?
Odnos do sočloveka se gradi doma. Ko so otroci enkrat v šoli oziroma samostojno aktivni v družbi, so odraz domačega okolja oz. okolja, kjer so večino časa razvijali primarne socializacijske veščine. Ob kom in kje otroci postavljajo svoje temelje doživljanja sebe v svetu in sveta, je izjemnega pomena. Da je ljubeč dom in varna navezanost s starši kot materino mleko za dojenčka, je misel sama po sebi dovolj zgovorna. In v tem ljubečem domu odraščajo skupaj z otroki tudi besede. Z besedami odraščajo in se razvijajo pomeni. S kakšnimi besedami odraščajo otroci v ljubečem domu? Kako mislijo otroci o sebi in o drugih v ljubečem domu?
Kar otroci doživljajo v svojem primarnem okolju ali okolju, kjer preživijo največ časa, odslikavajo skozi odnose z drugimi. In kadar ste odrasli nasilneži, se norčujete iz ‘sosedov’, obsojate, se posmehujete in ob vsem tem se še primerjate z drugimi itn., ne moremo pričakovati družbe, ki razume duševno zdravje. Duševno zdravje in pomanjkanje le tega se začne in konča z zavedanjem, z nami. V našem lastnem domu, polnem zadanih namer, ki so sestavljene z našimi besedami, mislimi in dejanji.
O tem se z mladimi moramo in želimo pogovarjati, a predvsem takrat, ko si karikirano nalijemo čistega vina, in si priznamo, da smo za medvrstniško nasilje izhodiščna točka odrasli, ki ne spoštujemo sočloveka. Če pomislite, da ni tako, se recimo ozrimo na svoje delovno mesto, kaj se vam dogaja ali kaj počnete drugim. Medvrstniško nasilje nima starostne omejitve. Kaj storiti? Vrnimo se na začetek tega odstavka.
V knjigi omenjaš tudi pomen notranjega dialoga in pogovora s seboj. Zakaj meniš, da je to tako pomembno, predvsem za mlade, ki so še v fazi oblikovanja svoje identitete?
Ker nič ni tako pomembno kot to, če smo se sposobni slišati, kaj in kako govorimo o sebi s sabo. Se sploh znamo slišati, ali slišimo misli okolja …?
Pri pisanju si se dotaknila tudi občutkov nemoči in nasilja v odnosih. Kako te teme vplivajo na mlade?
Nasilje je uničujoča sila, a hkrati naravna posledica okolja, ki je kontinuirano disfunkcionalno. Nasilje rodi nasilje. Če odrasli ne bomo naslavljali nasilja, je vprašanje do katere mere so ga mladi zavestno pripravljeni in sposobni prepoznati. Če se odrasli obračamo stran, se bodo tudi mladi. In se že.
Nemoč v sebi nosi moč, ki nam daje priložnost, da okrepimo naše zavedanje. Kajti, kadar se zavedamo, da smo v nemoči, imamo priložnost odreagirati ljubeče in iskati vse druge poti, ki nas vodijo stran od nasilja. In na tem mestu se rodi vzor!
Ena od sporočil v knjigi je tudi, da je odraščanje in iskanje ravnotežja v življenju nenehen proces. Kako pa ti kot odrasla oseba gledaš na ta proces?
Obrabljena fraza: sprememba je edina stalnica. Tudi če ne želimo, nas življenje pripravi, da sodelujemo tam, kjer je potrebno, da lahko razširimo našo zavest in tako prispevamo h kolektivnemu zavedanju.
Na koncu knjige omenjaš, da lahko skozi raziskovanje in samospoznanje vedno znova “ustvarimo nov pogled na svet”. Kako ta ideja prenaša sporočilo o odraščanju in notranjem miru?
Če izpostavim lastne izkušnje. V nobenem življenjskem obdobju zavestno nisem enaka. Sledim življenju v sebi in sedaj tudi svoji družini ter njenim potrebam, ob zavedanju, da s svojim vedenjem ne posegam v in ne kratim pravic in dolžnosti, ki pripadajo drugim ljudem. Kadar pa je ogroženo moje dostojanstvo, pa začrtam jasne meje, s katerimi negujem svoje duševno zdravje. To omogoča rast in raziskovanje pomena besede mir.
Knjiga ima veliko vrednost tudi za odrasle, ki želijo bolje razumeti in podpreti mlade v njihovem odraščanju. Kako naj odrasli uporabijo vsebino knjige, da bi bolje komunicirali z mladimi in jim pomagali pri iskanju lastne poti?
V svoji osnovi in tudi z odgovori sem že nakazala, da je knjiga v prvi vrsti namenjena odraslim, ki jo berejo skupaj s svojimi mladostniki oz. varovanci. Odraslim junakom bo uporabna toliko, kolikor bo imel odrasli bralec volje in domišljije približati svoj notranji svet s svetom svojega otroka/varovanca. Delo na sebi je preventiva, ki vodi v razvoj dobrega odnosa z otrokom.
Katere vrednote meniš, da bi odrasli morali prenesti na otroke?
Predvsem to, kaj vse lahko pomeni imeti sebe rad in kako biti do sebe nežen, še posebej takrat, ko svet ne zmore ali ne zna odgovoriti na tvojo ljubeznivost, izraznost.
Kje lahko bralci naročijo knjigo “Pegasti sovici”?
PEGASTI SOVICI – zbirka pravljičnih zgodb kako raziskovati in podpreti svoje misli, je na voljo z osebnim podpisom in posvetilom preko:
e-pošte: info@mojrazum.si,
spletne strani: www.mojrazum.si,
F-strani: Amadeja Godina
Kaj bi si želela, da bralci ob koncu knjige odnesejo s sabo – kakšen občutek ali spoznanje?
V tem življenju nam je dano, kar nam je. A prav nič nas ne omejuje, da ne bi presegli tega, kar nam je dano. To pa seveda ne drži, kadar nas omejujejo naše misli – za katere pa se je ponovno dobro večkrat vprašati, ali res mislimo svoje misli.
Pegasti sovici sta tukaj. Ko boste želeli nežno poklepetati s sabo in to deliti tudi z vašimi otroki, varovanci, vam želim lepo branje. Hkrati pa vsem bralcem tega krasnega intervjuja, hvala zanj Maji, želim lepo preživete praznike. Naj bodo preprosti in podobni vsem dnevom v letu, ko ohranimo svoj mir.
Kontakt:
Amdeja Godina
www.mojrazum.si
info@mojrazum.si, https://www.mojrazum.si/contact.php
Amadeja Godina
Hvala, Amadeja, za delitev teh misli in vpogledov. Tvoja knjiga, ‘Pegasti sovici’, zveni kot dragocen vir za mladostnike in odrasle. Moj portal ti želi veliko uspeha in zadovoljnih strank.
