Ana Križan: Srčni tek z Ano, ker gibanje ne sme boleti ne telesa in ne duše

Dolgo časa sem verjela, da tek sploh ni zame.

Ne zato, ker ne bi imela volje. Ampak zato, ker sem dvomila vase, v svoje telo in v to, ali sploh zmorem. Bila sem ženska, ki je odlašala. Ki si je govorila: jutri, ko bom v boljši formi, ko bom imela več časa. V resnici pa sem si želela samo eno,da bi se v svojem telesu spet počutila dobro.

S tekom sem začela pred 12 leti, v obdobju, ko mi je bilo težko. Nosila sem sram, notranje dvome in tisti tihi šepet, da nisem dovolj. Tek mi ni dal le gibanja, dal mi je vrnitev k sebi. Korak za korakom, brez hitenja, brez primerjanja. Postopoma sem se znova začela zaupati svojemu telesu. In prav ti majhni, nežni koraki so mi spremenili življenje. Danes sem srečna, zdrava in bolj povezana s seboj, kot sem bila kadarkoli prej.

Zakaj sem pustila službo in začela pomagati ženskam

Ko sem začutila, kako globoka je ta sprememba, me je začelo glodati vprašanje: koliko žensk se danes počuti točno tako, kot sem se jaz takrat? Kmalu sem ugotovila, da me dosedanja služba ne izpolnjuje več. Moje poslanstvo je bilo nekje drugje, ob ženskah, ki si želijo gibanja, a jih ustavlja strah, sram ali notranji dvom.

Zato sem Ustvarila program Srčni tek z Ano, ki je prostor, kjer vsaka ženska teče v svojem tempu, brez pritiska, brez primerjanja in brez občutka, da ni dovolj dobra. Verjamem, da gibanje ne sme boleti, ne telesa in ne duše.

Kako delam?  in zakaj je moj pristop drugačen

Nisem navadna trenerka teka. Moje delo je celostno.

Ker vem, da telo in um nista ločena. Da se sprememba ne zgodi le takrat, ko si obuješ tekaške copate, ampak se zgodi takrat, ko začneš verjeti, da si je vredna.

Z vsako žensko delam individualno, razumem njeno zgodbo, njen tempo, njene ovire. Podpiram jo pri gibanju, a hkrati tudi pri prehrani in mentaliteti. Ker brez slednjega se nič ne drži dolgo.

Nudim:

∙Individualno mentorstvo – ena na ena, online ali v živo, prilagojeno tebi

∙Skupinski program – v podpornem okolju žensk, ki vedo, kako se počutiš

∙Podporo pri prehrani – ker telo potrebuje gorivo, ki ga podpira, ne kaznuje

∙Mentalno pripravo – ker glava odloča, preden narediš prvi korak

In posebej cenim ta trenutek, ko je najtežje. Ko bi rada odnehala. Takrat sem zraven. Ker to je tisto, kar je velika razlika med začetkom, ki se konča in spremembo, ki ostane dolgotrajno oz. Preide v način življenja. 

Ena od zgodb, ki mi je ostala posebej v srcu je bila moja stranka Maruša. 

Maruša je tekla že prej in odnehala. Ampak vsak tek ji je dajal isti občutek: “Nekako mi ne gre… počutim se nerodno… ali sploh delam prav?”

Vedela je da si želi več. Imela je jasen cilj: preteči 21 km, da želi konkretne usmeritve in nekoga, ki jo vidi tudi takrat, ko sama podvomi vase.

Ko se je priključila programu je sama povedala tole:

“Najbolj me je navdušilo Anino spremljanje teka, prilagajanje programa meni, kot tekačici in vse vzpodbude. Zahvaljujem se za priložnost, vse napotke in pozornost!”