Andreja Goropevšek: Kako prebrati tišino (ljudi) in razumeti srca drugih

Začniva z vprašanjem, kdo pravzaprav je Andreja?

Andreja je pisateljica, umetnica, ustvarjalka, mama, žena, ljubiteljica narava, »šlogarca« (smeh). Mnogo stvari v enem paketu. Več o meni si lahko preberete na moji spletni strani: https://www.obcuti-sebe.eu.

Kakšne so tvoje prioritete in vrednote v življenju?

Moja prva prioriteta je moja družina. Pika. Sicer pa delujem po vodilu, da se trudim delovati skladno z dobrim vseh ljudi. Nekako tako: »Živi in pusti živeti.«

Bralke zagotovo zanima, s čim vse se ukvarjaš?

Moja velika ljubezen je pisanje – že od nekdaj. Zato sem tudi napisala dve knjigi (MOJA POT DO OSEBNE SREČE in ATI, KJE SI?), prepričana pa sem, da jih bo še več (čakam na navdih). Zadnje čase tudi rada ustvarjam z glino – Nina Dečman Kološa, me je očarala s svojo ljubeznijo do gline na svojem tečaju. Že precej časa pa tudi svetujem – skozi pogovor in različne oblike terapij, ljudem, ki to potrebujejo. Ljudje smo različni, zato je tudi moj pristop vsakokrat nekoliko drugačen – poskušam se prilagoditi človeku, ki prihaja po odgovore.

Kako se odvijajo tvoji terapevtski in duhovni pogovori?

Predvsem intuitivno. Včasih zares potrebujemo le pogovor, da nas nekdo res »sliši«, vidi in začuti z nami. Zdravljenje je dandanes velikokrat napačno razumljeno – zdravi prisotnost človeka, ki brezpogojno sprejema. Enako, kot lahko mi zdravimo sebe, če znamo to nuditi tudi sebi. Sicer pa potekajo skladno s tem, kaj posameznik želi in potrebuje v danem trenutku.

Tvoje delo je zares iskreno in čustveno globoko. Kaj ti najbolj daje energijo in motivacijo pri delu z ljudmi?

Občutek, ko veš, da si nekomu pomagal priti do zavedanja sebe in posledično do sprejemanja sebe. Najlepše je, ko vidiš, da nekdo, ki si ga spremljal že lep čas, na vsem lepem popolnoma zacveti. To je vredno vsega časa in energije. To je najlepše plačilo.

Kaj te je pripeljalo do tega, da začneš raziskovati sebe in se posvečati osebni rasti?

Težke osebne izkušnje, pri mojih 10 letih je umrl moj oče. Od takrat naprej je bilo pri nas vse postavljeno na glavo. Če sem želela najti pot iz tega, sem se morala poglobiti vase. Tukaj se je vse začelo – z delom na sebi. Najprej sem sleherno tehniko preizkusila na sebi, da lahko rečem, kaj deluje in kaj ne, ter da lahko danes nudim, to, kar sem. Moje mnenje je, da nam izkušnje dajo mnogo več, kot katerakoli napisana knjiga.

Kot si omenila, imaš poseben dar kanaliziranj. Mi lahko zaupaš malo več?

Težko je razložiti nekaj, kar je nemogoče razumeti na tej stvarni ravni. Še najbolje bi lahko opisala to kot potrebo, da nekomu nekaj povem, brez konteksta – brez mojega razumevanja. Včasih ljudi ne poznaš – sploh, pa jih v enem samem trenutku spoznaš, vse do največjih bolečin in globin. Tako nekako. Tega ne nadzorujem, če se zgodi, se zgodi spontano in sporočilo se preda v najvišje dobro posameznika in sveta.

Kako si odkrila svoj dar in kako ti pomaga v vsakdanjem življenju?

V resnici sem najprej pričela izjemno globoko čutiti, nekje na poti samo-raziskovanja, ko sem se soočala in bojevala z največjo temo svoje notranjosti. Verjetno sem že od nekdaj globoko čutila, pa sem se odrezala od tega, ker je bilo na neki točki preveč boleče. V prvi vrsti »čutim«, sebe in ljudi okoli sebe. Meni osebno je v največjo pomoč, ker veliko hitreje spuščam in predelujem, kot sem v preteklosti. Življenje je nepredvidljivo. Vedno se kaj »zgodi«. Lahko bi rekla, da mi to notranje zavedanje pomaga, da hitreje preidem situacije, v katerih ne želim biti. V vsakodnevnem življenju je to blagoslov in breme hkrati. Težko je včasih fizično delovati, ko bi rad z osebo nasproti sebe, naglasil slona v sobi, o katerem nihče ne govori. Pa moraš zaradi narave dela velikokrat vse to postaviti na stranski tir.

Ali lahko deliš z mano in bralkami kakšno posebno (s)kanalizirano sporočilo, ki te je ganilo ali navdihnilo v zadnjem času?

Veliko jih je. Vsakokrat znova najdem tudi kaj zase, ko prenašam sporočila za druge. V resnici je bilo eno sporočilo, ki mi še posebej odzvanja. Ženska nabira cvetje na polju. Tako zelo je zatopljena v svoje početje, da ne vidi, da se približuje nevihta. Temni oblaki se zbirajo nad njeno glavo. Prične se bliskati in grmeti. Neurje prične divjati povsod okoli nje. Ona pa pogleda v nebo in nato v cvetje, ki žalostno poveša svojo glavo. In prične – plesati. Dež lije – ona pleše. Nevihta besni – ona pleše. Ona vedno pleše. Ona samo pleše. Uživa svoje življenje.

Zaupala si mi, da si že pri 10 letih izgubila očeta. Kako je ta izguba zaznamovala in vplivala na tvojo življenjsko pot?

Korenito. Brez te izkušnje danes ne bi bila, to, kar sem. Očitno nekateri ljudje najdemo največjo luč svojega življenja, ko nekaj časa blodimo po temnih hodnikih. Brez te izkušnje si nikoli ne bi postavila »velikih« vprašanj v življenju: Kdo sem? Zakaj sem?…

Kako si prišla do spoznanja, da je bližina in sočutje tako ključnega pomena v naših življenjih?

Ne vem točno, kdaj sem to ozavestila, verjetno prvič, ko sem videla, kako se je nekomu spremenil sij v očeh, po pristnem »prisotnem« pogovoru. Velikokrat potrebujemo samo »dovoljenje«, da smo lahko, tam, kjer smo.

Znaš prisluhniti in slišati tudi tisto, kar ni izgovorjeno. Kako razvijaš to sposobnost in kako pomembno je razumevanje neverbalne komunikacije pri gradnji globljih odnosov?

Ne vem, ali jaz razvijam to sposobnost ali ona razvija mene. Smeh. Morda poznate tisti občutek, ko ti enostavno nekaj ne da miru. No tako nekako. Moram. Vsakokrat, ko prenesem sporočilo, ko povem kar čutim, ko sedimo v čisti prisotnosti, je vez močnejša. Zavedam se, da neverbalna komunikacija igra globoko vlogo, vendar jo v resnici ne definiram kot takšno, jaz enostavno »berem« celotno prisotnost človeka. Težko je to razložiti.

Kako v praksi izgleda tvoje delo z ljudmi, ki potrebujejo bližino in sočutje ter kako se odzivajo na tovrstno podporo?

Najboljši učitelj je izkušnja. Rekla bi, da če kdo želi izkusiti, naj preizkusi. Besede nikdar ne prenesejo celotnega pomena. Je kot bi barve opisoval slepemu. Dokler ne vidiš, ne veš.

Kaj bi sporočila ljudem, ki si želijo doseči osebno srečo in rast ter se spopadajo s težkimi preizkušnjami v življenju?

Samo ne obupajte. Vedno se najde pot. Iščite in mirujte. Iščite in mirujte. Dokler samo iščete, ne morete najti. Morate tudi obmirovati. In pa, kaj če je to, kjer trenutno ste, točno tam, kjer morate biti? Kaj, če je sprejemljivo, da se počutiti točno tako kot se? In kaj če je vaša vrednost brezmejna, ne glede na to kako sami definirate sebe? Razvijajte tovrstna vprašanja in iščite na tej poti – lastne vrednosti.

Poleg tega, da kanaliziraš sporočila, izvajaš terapije in pogovore, si tudi avtorica svoje prve knjige. Nam lahko poveš nekaj več o tem?

V resnici sem napisala že dve knjigi.

Prva je izšla 2022 – Moja pot do osebne sreče, 31 dni hvaležnosti in mnogo več, www.obcuti-sebe.eu

Druga je izšla 2024 julija – Ati, kje si? Doživljanje deklice ob izgubi očeta. 

Knjigo lahko naročite: na mail goropevsek.andreja@gmail.com ali preko telefona 040 897 205.

V resnici sta obe knjigi med sabo povezani. Ena predstavlja moje najtemnejše obdobje – druga pa mojo »rešitev«, če lahko temu tako rečemo. Moj temelj. Hvaležnost. Skupno pa jima je tudi to, da sta obe bili pisani z namenom ozaveščanja. Da bi bil jutri vseh nas malo lepši.