Barbka Špruk, ženska, ki je bila več kot dvajsetkrat hospitalizirana v psihiatričnih bolnišnicah po Sloveniji. Po srednji šoli se je spopadla z depresijo, tesnobo, paničnimi napadi, poskusi samomora…Obravnavalo jo je kar več kot 10 psihiatrov. Za sabo ima pravi “pekel”. Konec leta 2008 pa se je odločila vzeti življenje v svoje roke. Spopadla se je z depresijo, opustila psihiatrična zdravila in dokazala, da rešitev vedno obstaja. In danes 14 let kasneje, je tu živa in srečna, bolj kot kadarkoli prej. Že 10 let svetuje, ima telefonska svetovanja in predava na temo “Kako iz depresije, tesnobe, panike, anksioznosti?”.
Barbka, dobrodošla. Kaj je tisto, kar te najbolj osrečuje v življenju?
Najbolj me osrečuje druženje z mojimi domačimi in prijatelji, moje delo – svetovanja in predavanja, uspehi mojih strank, slikanje, risanje, potovanja, morje. V zadnjih letih pa me še posebaj osrečujejo druženja z mojimi 8 nečaki, s katerimi se skupaj smejimo, rišemo in igramo. Spomni me na tisti čas, ko sem veliko delala z otroci kot animatorka, vodja animatorjev.
Kaj je bilo zate najvčeje darilo v življenju?
Moje največje darilo v življenju je bilo spoznanje, da je depresija, tesnoba, anksioznost ozdravljiva za vedno. Da lahko dosežem vse kar si želim, le če bom sledila svojemu SRCU.
Zakaj si se odločila svojo življenjsko zgodbo deliti z javnostjo?
Če bi mi kdo pred 20 leti rekel, da bom pred celo Slovenijo pogumno govorila o svoji preizkušnji s psihiatrijo, bi mu rekla, da je to noro in da tega ne bi nikdar naredila. Tako pa so me pričevanja mojih soborcev in žal nešteto tistih, ki so storili samomor pripravili do tega, da povem svojo zgodbo in morda še komu rešim življenje. Danes hvaležna Bogu za vse, ki so spregledali in za nešteto rešenih življenj.
Kakšna je bila tvoja pot do danes, da si takšna kot si?
Moja pot je bila trnjeva, polna padcev, polna razočaranj, obupa in nešteto prejokanih noči. Potem pa pot garanja, pot resnega dela na sebi, učenja in pridobivanja znanja na področju osebne rasti, ki mi je rešila zdravje in življenje. Brez resnega dela na sebi, ne bi bila danes to kar sem – srečna in zadovoljna sama s seboj in svojim življenjem. Seveda pridejo kakšni negativni dogodki ali okoliščine, a vse sprejemam z veliko ljubeznijo in vprašanjem: “Kako lahko v tem vidim nekaj dobrega?
Kaj ti predstavlja beseda depresija, tesnoba, anksioznost?
Depresija: Obup, žalost, tema brez konca in kraja.
Tesnoba – dušenje, stiska.
Ankisoznost – strah, ki pogoltne tvoje telo in dušo.
Bi rekla, da je depresija, tesnoba, anksioznost danes še vedno tabu?
Vedno manj, ker se ljudje vedno bolj odpirajo in odkrito pogovarjajo oz. pogovarjamo. Počasi ta tema postaja kot burek oz. bo enaka temu kot da greš z nekom na kavo – nekaj normalnega.
Tudi sama si soočala z depresijo. Na kakšen način?
Takoj po srednji šoli sem zapadla v hudo stisko, najprej se je pojavila huda depresija – nisem videla več izhoda, želela sem samo umreti. Kasneje se je pojavila še tesnoba,anksioznost. Poiskala sem pomoč uradne medicine – obiskala več 10 psihiatrov, psihologov, tudi psihoterapevte, a mi žal nihče ni znal pomagati. Danes jih razumem – nihče tega ni doživel na lastni koži, zato me niso razumeli in so mi znali pomagati samo s tabletami, ki so meni osebno naredile veliko škode.
Kaj te je najbolj zanamovalo v tem času?
Vsako leto imam 2 rojstna dneva. Na novo sem se rodila leta 2008, ko sem vsa zdravila vrgla v koš…. POZOR! Tega ne počnite doma, je zelo zelo nevarno, posvetujete se z zdravnikom ali s psihiatrom.
Leta 2008 mi je pod vplivom psihiatričnih zdravil začelo odpovedovati telo. Na dan sem morala pogoltniti 2.500 mg zdravil, da si bolje predstavljate 15 tablet na dan.
Nikomur ne privoščim tega trplenja. Leta 2008 me je pod psihiatričnimi tableti zelo hudo začela boleti glava, to je bilo nadčloveška bolečina, želela sem si z glavo butat v steno, tako me je bolelo.
Vode nisem mogla več zadrževati, morala sem imeti vložke, oči mi je večkrat potegnilo v nebo, roke in noge so se mi konstantno tresle, slina mi je tekla iz ust, večkrat sem imela paraliziran obraz, roke in noge. Moji mami sem večkrat rekla: “Mami to nisem več jaz. Ne vem kaj se dogaja…” Bila sem na smrt prestrašena, ko sem se zavedala, da mi odpoveduje telo in um. Naj povem, da me nikdar v življenju ni bolela glava, da nisem imela nobenih zdravstvenih težav. Težave s telesom so se začele ko sem začela jesti kupe tablet – preberite stranske učinke.
Kdo ti je najbolj stal v oporo v tistem obdobju?
Če ne bi bilo moje mami, mene danes ne bi bilo več. Ko je videla kako trpim, leta 2008 je vzela bolniško, potem pustila službo in bila ob meni 24 ur na dan. Moj ati, sestre in brata so se po svojih najboljših močeh trudili, da so mi pomagali, me spodbujali… Leta 2008 mi je dobesedno odpovedovalo telo in um, velikokrat nisem vedela več ali sem pojedla kosilo, ali sem se umila.
Vse skupaj je trajalo kar 8 let. Kako si naredila konec vsemu temu?
Leta 2008 ko me je hudo, hudo začela boleti glava in mi je telo začelo odpovedovati, in ko pod dozo 15 tablet nisem mogla več zaspati, sem se instiktivno odločila vse tablete vrzti v koš.
Še enkrat OPOZARJAM, da je to nevarno, da bi mi lahko odpovedalo srce, saj so se pojavili hudi odtegnitveni simptomi. Vse piše v stranskih učinkih tablet.
Kaj ti je pomagalo preživeti, ko si “odvrgla” tablete?
Takrat sem samo molila in molila in prosila Boga naj mi pomaga, bila sem budna dan in noč več kot 14 dni. Za ta podvig ni vedel noben od mojih najbljižjih. To so bile peklenske muke, hudi napadi panike in tesnobe, včasih sem lahko samo še jokala in molila… spomnim se, da sem neštetokrat rekla: “Bog, daj samo da zaprem oči, da zaspim.” Želela sem si samo zaspati… ker pa je bilo telo navajeno tablet, je bila huda kriza. Tudi večkrat palarizirano telo, nisem mogla premikati rok in nog.
Bi rekla, da danes živiš srečno življenje?
Včasih se mi zdi, da sem najsrečnejši človek na svetu. Vse imam, vse kar sem si kdajkoli želela. Predvsem pa imam notranji mir, globoko vero in povezavo z Bogom, ki je prisotna z menoj vsak trenutek.
Danes mi ni nič samoumevno, globoko hvaležna Bogu za to, da sem preživela, da sem živa in sem v krogu tistih, ki jih imam najraje.
Kako skrbiš za svoje zdravje in dobro počutje?
Za svoje zdravje skrbim tako, da se Bogu vsak dan zahvalim za zdravje, za dobro počutje, za vse kar mi daje. Ko postaneš eno z izvorom, je vse veliko lažje in boljše. Neskončno hvaležna Bogu za vsak trenutek, ki mi je dan na tej zemlji, za vse blagoslove, ki prihajajo vsak dan v moje življenje. Družim se s tistimi, ki jih imam najraje, berem knjige in občasno slikam, rišem. Seveda tudi telovadim, hodim na sprehode… Slikanje je bilo velikokrat balzam za mojo dušo, povezava z nevidnim duhovnim svetom, ki mi daje ogromno moči.
Danes pomagaš ljudem, ki so v podobnih situacijah, kot si bila sama. Na kakšen
način?
Imam svoj program svetovanja – dela na sebi, ki poteka samo po telefonu in je namenjena tistim, ki so resno pripravljeni delati na sebi.
Lahko pošljete e-mail za brezplačni posvet na info@barbkaspruk.si ali pošljete SMS za brezplačni posvet na 051 237 825, www.barbkaspruk.si.
Kaj je bistvo tvojega dela?
Da bi s svojo zgodbo še komu odprla oči, da bi ljudje spoznali, da so lahko srečni in zdravi, ko svoje zdravje in življenje primejo v svoje roke.
Da ne bi kar slepo sledili “strokovnjakom” kot sem jaz nekoč, ampak da bi bili bolj odgovorni do svojega zdravja, brali stranske učinke zdravil.
Kakšno je tvoje sporočilo bralkam portala?
Kadar vam ne gre tako kot bi si želeli, je morda čas, da nekaj SPREMENITE, če ne zmorete sami poiščite pomoč. Velik je človek, ki poišče pomoč, tako je bližje rešitvi.
Vsak človek lahko zaživi v notranjem miru in veselju, doseže vse kar si želi – če tega še nimate, potem je čas, da se začnete učiti. Znanje in vera oz. prepričanje sta ključ do uspeha na vseh področjih. 🙂
Več mojih slik najdete tukaj: Art by Barbka Špruk.
Hvala Barbka za tvoje odgovore. Naš portal ti želi veliko uspeha in zadovoljnih strank.