Prepričana sem, da mnogi sedaj ne veste, kakšen neki sistem je to. Predvsem dame smo vpete v njega. Pa vendar ste mnogi v njem bili ali se trenutno nahajate, torej v izčrpljujoči partnerski zvezi. V njej se oba partnerja čustveno in psihično mrcvarita. Sta skupaj, se ne ‘izpustita’, pa vendar oba vesta, da tako ne more iti več naprej.
Brcni me sistem vključuje nezavedni vzorec ali prepričanje, da niste dovolj vredne in da niste upravičene do ljubezni, sreče ali notranjega miru. Seveda se tega ne zavedate in če bi vas kdo o tem povprašal, bi takšno prepričanje seveda zanikale, češ »Kaj vam pa je?! Seveda želim biti srečna, mirna, zadovoljna!«, a v resnici vaš notranji čustveni ustroj, ki je bil tokom otroštva priča škodljivim in uničujočim odnosov staršev do vas (ponavljam: v času rosnega otroštva, ki se ga povečini niti ne spomnite) prav po tihem »šepeta«, da iz vas nič ne bo, da ste zguba, da vas noben moški ne bo hotel, da je brez veze, da se karkoli trudite. In tako živite s tem notranjim vzorcem, ki seveda v partnerskem odnosu počasi začenja zastrupljati vašo ljubezen.
Naj ilustriram. Par živi skupaj že nekaj časa, polizala sta vrč medu zaljubljenosti, zaslepljenosti in strasti, ogledujeta se v bolj realni podobi, ki ju seveda, kot je to običajno, začenja motiti. Majhne drobnarije jima kravžljajo živce, ne sprejemata se več z vsem paketom pomanjkljivosti, ki je izbruhnil na plano. Gre predvsem za naš ponotranjeni balast, ki začne pritiskati skozi pore našega bivanja z osebo, ki je seveda drugačna od nas. Ker gre za prevlado, kdo ima bolj prav in kdo je bolj zamočil kakšno stvar in ko sproti ne rešujeta nesporazumov, se zamere, očitki in slaba volja kopičijo in začenjajo zasedati prostor vsebinam, ki naj bi ta dva človeka povezovale. Tako ženske običajno začenjamo kreirati čustvene drame v stilu: »Nikoli me ne slišiš, kaj ti govorim!« ali »Kolikokrat sem ti rekla, da se o tej tvoji zahtevi, da shujšam, ne bom pogovarjala«, pa tudi »Sploh ti ni mar za mene, vedno pozabiš, kaj imam rada« in podobne stavke slišimo iz ust partnerke, ki včasih že malce mejijo tudi na pasivno agresivnost.
Ko ji partner zagotavlja, da vse njene obtožbe niso realne, da se on trudi in ji našteje, kaj vse je naredil, da bi jo osrečil, ona tega ne sliši. Pravzaprav njegove argumente vzame kot napad na njo samo in se še bolj postavi v napadalno pozicijo, ko še bolj pritisne njena nezavedna bolečina in strah pred srečo in strah pred biti ljubljen. Ker tega občutenja ne pozna, jo ogroža. Ne ve, kako se je počutiti srečno ali varno. Tako oba partnerja igrata usodno negativen začaran krog obtožb, krivde, agresivnega dokazovanja kdo ima prav in na koncu ženska začenja izvajati dejanja, za katera ve, da zelo iritirajo partnerja, zaveda se, da jih on ne mara in ji on to praviloma tudi pove in jo prosi, naj ne vrže vaze ob tla, naj ne kriči na njega, naj ga ne ogovarja pred njegovo družino ali prijatelji, na kulturen način ji skuša razložiti, da ga takšna njena dejanja bolijo in da tako ne more živeti. Ona namesto, da se zamisli, kam bo odpeljala odnos, še bolj navije svoje obtožbe, vso lastno nesrečnost pripiše zgolj njemu, obtožuje ga za vse mogoče, pa naj ima on kaj s tem ali ne. Večini moških takšno čustveno izsiljevanje povzroči, da ne zmorejo več tega pritiska in se odločijo, da razdrejo zvezo. In kaj reče na to sedaj bivša partnerka: »Saj sem vedela, da si zanič in da nisi pravi za mene, nimaš poguma, da bi se z mano ukvarjal« in si s tem potrdi, da je on tisti zlobnež, ki jo je načevljal, četudi je v resnici sama kreirala tisočineno situacijo, da bi ga spravila iz tira in bi jo zapustil.
Z njegovim odzivom in odhodom si je potrdila svoje notranje nezavedno prepričanje, da ni vredna biti ljubljena in da ni sposobna dobiti ali obdržati moškega. Tako si me same naredimo veliko škode, saj smo takšne besede poslušale kot deklice in žal je običajno bila mama tista, ki nam je vcepljala tako pogubne vzorce. Brcni me sistem je strupen zato, ker oba nehote igrata vsak svojo vlogo, ki seveda vodi v eliminacijo ljubeče pripadnosti in spoštovanja. »Pusti me, brcni me« je boleča potrditev tistega v nas, ki nam šepeta, da nismo vredne. Ko takšen vzorec opazite pri sebi, drage moje dame, poiščite strokovno pomoč in se ga znebite, ker vas bo čustveno uničil. Z njim potrjujete zapis staršev o vaši nični vrednosti.
Melita Kuhar univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja → Svetovalnica
(Foto: www.pixabay.com)