Darja Oremuž Kos je ženska, ki skozi svoje ustvarjanje sledi intuiciji, notranjemu vodstvu in ljubezni do življenja. Je mama, žena, podjetnica in ustvarjalka svetlobnih kod, energijskih slik ter kart Svetlobne kode izvora. Njena pot jo je skozi osebne izkušnje pripeljala do globljega povezovanja s seboj in odkrivanja svojega poslanstva. Danes svoje ustvarjanje z veseljem deli z drugimi ter jih na svoj način vabi, da prisluhnejo sebi, prepoznajo svojo edinstvenost in zaupajo svoji poti.
Darja, preden naju pogovor odpelje v svet svetlobnih kod, mi zaupaj, kako ob družini, podjetništvu in ustvarjanju najdeš čas zase in kaj te najbolj napolni?
Če pogledam svoje življenje, sem predvsem zelo hvaležna, za svojo družino, v kateri se imamo resnično radi in ustvarjamo ljubeče odnose, za svoje delo, pri katerem lahko pomagam ljudem s težavami s hrbtenico, obrabo sklepov in drugimi težavami, ter za to, da nisem preslišala svojega notranjega vodstva, ki me je pripeljalo do ustvarjanja svetlobnih kod in energijskih slik.
Vse, kar počnem, počnem z veseljem in ljubeznijo. In prav v tem se včasih skriva tudi past. Ko nekaj resnično rad počneš, se lahko zgodi, da greš čez svoje meje, ne da bi to sploh opazil. Še vedno se mi kdaj zgodi, da me tempo življenja potegne v občutek, da moram vse narediti takoj in po možnosti še popolno. A danes se tega veliko hitreje zavem in če se le da, se ustavim ter ponovno poiščem svoj ritem.
Tega me je naučilo tudi življenje skozi izkušnje, ki niso bile vedno prijetne Doživela sem močno izgorelost, ki me je pripeljala do točke, ko nisem bila več sposobna poskrbeti niti zase. Še danes ne vem, kako bi se takrat vse skupaj izšlo, če ob sebi ne bi imela svojega ljubečega moža. Zdaj vem, da sem predolgo preslišala nežne signale, ki so me opozarjali, da se ustavim. Ker jih nisem slišala, me je življenje ustavilo na veliko močnejši način.
Od takrat se je začela moja pot nazaj k sebi. In ta pot ni bila preprosta. V svetu, ki od nas nenehno nekaj zahteva, sem se morala znova naučiti slišati sebe, svoje telo in svoje notranje potrebe. Moj mož ima v svoji knjigi Varuh civilizacije misel, ki se me je globoko dotaknila: »nikoli in za nikogar ne ugasni sebe«. Danes še toliko bolj razumem, kako pomembno je to sporočilo.
Zato se učim poslušati svoje telo in sprejeti, da ne morem biti ves čas dejavna, ustvarjalna in na voljo drugim. Včasih potrebujem čas, ko preprosto ne počnem ničesar. Danes si ga že znam vzeti pogosteje brez občutka krivde. Rada poslušam glasbo, berem knjige, grem v naravo, v gozd ali ob vodo, ali pa samo najdem miren kotiček, kjer se lahko umirim, povežem s svojim dihom in samo sem.
Seveda pa sem v prvi vrsti tudi mama in žena. Ker sem zelo senzitivna, me še vedno najbolj iz čustvenega ravnovesja vržejo prav izzivi mojih najbližjih. Že od nekdaj namreč močno čutim ljudi okoli sebe, njihovo nelagodje in stiske, in takoj se v meni prebudi želja, da bi jim pomagala, da bi jim bilo lažje. Včasih se moram zavestno spomniti, da mi ni treba vedno iskati rešitev, ampak, da je včasih dovolj že to, da sem preprosto ob njih.
Pomemben del mojega vsakdana so tudi moje karte Svetlobne kode izvora, ki jih imam vedno ob sebi in so mi v veliko podporo. Zame je bistveno, da v vsem, kar počnem, ostajam čimbolj povezana s sabo. Da ustvarjam iz notranjega ravnovesja, moči, ne iz občutka, da moram. In seveda, da ob vsem, kar dajem, ne pozabim tudi nase.
Svetlobne kode si intuitivno risala že kot deklica, nato pa so za nekaj časa stopile v ozadje. Kdaj si se ponovno povezala z njimi in kaj te je spodbudilo, da si jih začela znova ustvarjati?
Svetlobne kode so del mojega življenja že od otroštva, čeprav takrat sploh nisem vedela, kaj to sploh je. Preprosto sem jih risala, brez razumevanja, zakaj nastajajo in kaj pomenijo. V obdobju pubertete sem s tem prenehala. Takrat sem se tudi nekoliko zaprla vase, saj se o teh stvareh nisem imela s kom pogovarjati. In tako so za nekaj časa stopile v ozadje.
Pozneje, ko sem že delala, sem jih začela spontano znova risati, predvsem med pomembnimi telefonskimi pogovori in sestanki v službi. Nisem se posebej spraševala, zakaj to počnem, niti nisem razmišljala, da bi iz tega lahko nastalo kaj več. Je pa nekaj res, da zdaj, ko gledam nazaj, opazim kako so se te stvari v službi potem lepo zaključile …
Da sem se zopet poglobila v to in da sem začela gledati na to drugače, me je pravzaprav spodbudil moj mož. Takrat je pisal knjigo Varuh civilizacije in si želel, da bi bile v njej tudi svetlobne kode. Sprva sem se temu samo smejala. Nisem se zavedala, da je nekaj, kar je bilo že ves čas v meni, morda nekaj, kar lahko ponudim tudi drugim. Večkrat sem mu rekla, da tega ne znam, čeprav sem pred tem od različnih medijev že slišala, da bom svetu predala prav posebne svetlobne kode.
Ko je mož knjigo zaključil, me je ponovno spodbudil. Takrat sem si rekla: če je on napisal knjigo, se bom pa tudi jaz potrudila. In če je namenjeno, da se svetlobne kode, skozi mene prizemljijo za bralce njegove knjige, bodo prišle.
Povezala sem se z namero, vzela zlato pisalo in začela pisati. Roka je preprosto stekla, ne da bi zavestno usmerjala, kaj naj nastane. Ko sem končala, sem skozi svoje telo začutila prav posebno moč teh kod. V sebi sem vedela, da je to nekaj, kar sem iskala, čeprav takrat še nisem znala razložiti, kaj se je pravzaprav zgodilo.
Seveda se je kmalu oglasil tudi um, ki me je še kar nekaj časa »hecal«, ali je vse to resnično in ali ima sploh kakšen pomen? Zato sem kode začela nositi od enega duhovnega učitelja do drugega, k različnim medijem in ljudem, za katere sem čutila, da mi lahko pomagajo razumeti to izkušnjo. Njihovi odzivi so bili podobni: da je v teh kodah nekaj izjemnega, močnega in z izjemno čisto energijo ter da jih moram deliti s svetom.
Nato smo jih začeli preizkušati doma, med prijatelji in znanci. Njihovi odzivi in osebne izkušnje, so se postopoma nabirale. In prav te izkušnje so počasi utišale tisti del mojega uma, ki me je vedno znova postavljal pred isto vprašanje: Ali to res deluje?
Tako se je začela moja zavestna pot s svetlobnimi kodami. Ne zato, ker bi na začetku vedela, kam me bo peljala oz. me pelje, ampak ker sem se odločila narediti prvi korak in dovoliti, da se skozi mene izrazi nekaj, česar še nisem povsem razumela.
Darja, kaj pravzaprav so svetlobne kode? Kako bi nekomu, ki se z njimi srečuje prvič, približala njihov pomen in namen?
Svetlobne kode so zame kode božanske modrosti, ki skozi vibracijo, frekvenco, energijo in simboliko prihajajo v našo zavest ter v nas prebujajo spomin na to, kar v resnici smo. Doživljam jih kot svetlobno tehnologijo, ki nam omogoča, da spoznavamo tudi tiste dele sebe, ki jih naša zavest še ne pozna.
Verjamem, da skozi njih, do nas prihajajo informacije, ki so v določenem trenutku pomembne za našo pot. Včasih je to globoko spoznanje, drugič nenaden uvid ali tako imenovani aha trenutek, ko nekaj nenadoma razumemo na povsem nov način. Lahko se prebudi zanimanje za nekaj, česar prej nismo poznali, prepoznamo svoje talente in darove ali začutimo močan klic k spremembi življenja in poti, ki jo želimo hoditi.
Zame je bistvo svetlobnih kod v tem, da nam pomagajo odkrivati, sprejemati in povezovati različne dele sebe. Ko si dovolimo pogledati globlje, lahko v sebi prepoznamo modrost, ki je prej nismo znali ubesediti, in začnemo drugače razumeti sebe ter svoje življenje. S tem se odpira nov prostor za osebno rast, večjo celovitost in sprejemanje sebe takšnih, kot smo.
Vsak človek je edinstven, zato tudi srečanje s svetlobnimi kodami ni pri vseh enako. Nekdo ob njih doživi močan notranji uvid, nekdo začuti mir, spet drugi začne drugače gledati na določeno življenjsko situacijo. Ni vnaprej določenega načina, kako bi jih morali doživljati, niti ni treba, da karkoli pričakujemo.
Svetlobne kode razumem kot povabilo k raziskovanju sebe, k poslušanju svoje notranjosti in odkrivanju tistega, kar v nas morda še čaka, da bo prepoznano. Vse z namero, da se naše spoznavanje sebe odvija v najvišje dobro vsakega posameznika.
Rada bi pokukala še v tvoj ustvarjalni proces. Kako nastaja tvoje delo: od prvega navdiha do končne podobe? Kako pridejo do tebe barve, oblike in simboli ter kakšno vlogo imajo pri ustvarjanju?
Pri ustvarjanju se predvsem prepustim vodstvu. Zaupam svojim notranjim občutkom in sčasoma sem se naučila prepoznati, kdaj je čas, da nastane nekaj novega. Včasih je idej toliko, da jih skoraj ne morem dohajati, vendar sem se naučila, da jih ni treba uresničiti na silo. Ko zaupam procesu se prava ideja rodi ob pravem času.
Pri ustvarjanju portalov je to še posebej zanimivo. Včasih preprosto začutim klic, ki je tako močan, da odložim vse drugo in odidem v svoj atelje. Takrat ne vem vnaprej, kaj bo nastalo. Barve izbiram intuitivno, ne da bi imela izdelan načrt, in zaupam, da se bo slika razvila tako, kot se mora. Med ustvarjanjem se pogosto pojavijo tudi sporočila, ki jih pozneje ubesedim in postanejo del zgodbe posamezne slike.
Zanimivo mi je bilo na primer, ko sem zaključila eno kolekcijo in šele takrat ugotovila, da so vsa dela v njej modra. Tega si namreč nisem zastavila vnaprej. Zdaj pa nastaja zlata kolekcija. Tudi to je del čara ustvarjanja, včasih šele na koncu prepoznam rdečo nit, ki je med samim procesom nisem zavestno načrtovala.
V ozadju vseh mojih portalov so svetlobne kode. Na nekaterih so jasno vidne, na drugih so vtkane v sliko na način, ki ga morda ne opazimo takoj. Vsak portal ima svojo zgodbo, svojo namero in svojo podobo.
Ko ustvarjam, pogosto izgubim občutek za čas. To je zame poseben prostor, v katerem sem povsem predana ustvarjanju. Po intenzivnih ustvarjalnih trenutkih potrebujem tudi nekaj časa, da se prizemljim in ponovno začutim stik z vsakdanjim svetom. Prav zato se učim spoštovati meje mojega telesna in si dovoliti tudi počitek.
Svetlobne kode ustvarjam na nekoliko drugačen način, a tudi tukaj je zaupanje bistveno. Zame je zelo pomembna namera, saj z njo določim smer in namen ustvarjanja. Verjamem, da se skozi kode izraža nekaj, kar presega zgolj njihovo vizualno podobo, in da lahko vsak človek ob srečanju z njimi doživi nekaj svojega.
Ob tem čutim tudi veliko hvaležnost. Ustvarjanje mi prinaša globoko osebno izkušnjo, hkrati pa si želim, da bi bila dela in kode v podporo tudi ljudem, ki se z njimi srečajo.
Do zdaj sem portale ustvarjala predvsem takrat, ko sem začutila njihov prihod, brez predhodnih naročil. Zdaj pa čutim, da je čas, da odprem tudi možnost naročila individualnega portala. To pomeni, da bom lahko ustvarjala tudi za posameznika, vendar brez vnaprejšnjega določanja končne podobe. Tudi pri tem želim ohraniti svobodo ustvarjalnega procesa in zaupanje v to, kar se bo skozi ustvarjanje izrazilo.
Ustvarjaš unikatne svetlobne kode, namenjene posamezniku. Kako spoznaš njegove želje in iz njih ustvariš kodo, ki je osebno povezana z njim?
Unikatne svetlobne kode ustvarjam na željo posameznika, ko začuti, da bi si želel takšne osebne podpore. Pri tem mi je pomembno, da poznam njegovo ime in predvsem namen, za katerega si želi kodo. Kaj ga nagovarja, kaj si želi podpreti ali čemu želi v svojem življenju nameniti več pozornosti.
Na podlagi tega se povežem z njim in njegovo namero in se prepustim ustvarjalnemu procesu. Kodo ustvarim intuitivno, brez vnaprej določenih oblik ali simbolov. Vsaka je zato drugačna, saj nastaja za konkretnega človeka in zanj pomemben namen.
Takšno ustvarjanje od mene zahteva več časa, zbranosti in notranje prisotnosti, zato imam število individualnih kod za zdaj omejeno. Želim si namreč, da vsaki namenim dovolj prostora in pozornosti ter da pri ustvarjanju ostanem zvesta načinu, na katerega svetlobne kode nastajajo skozi mene.
Če bi si jaz želela individualno svetlobno kodo, kako bi potekalo naročilo: kaj bi ti morala zaupati in v kakšni obliki bi jo prejela?
Če si nekdo želi svojo individualno svetlobno kodo, me lahko kontaktira po elektronski pošti na darja.kos@siol.net, mi piše prek družbenih omrežij ali jo naroči na moji spletni strani darjakos.com.
Ob naročilu mi zaupa svoje ime in namen, za katerega si želi svetlobno kodo kot osebno podporo. Nato se povežem z njim in njegovo namero in se prepustim ustvarjalnemu procesu. Kodo ustvarim intuitivno, brez vnaprej določenih oblik ali simbolov, zato je vsaka edinstvena in osebno povezana z namenom, s katerim je nastala.
Posameznik svojo svetlobno kodo prejme v fizični obliki, na kartici ali kot glineni amulet, ki ga lahko nosi ob sebi. Tako ga lahko spremlja tudi v vsakdanjem življenju in ga spominja na namero, s katero je vstopil v ta proces.
Pomembno mi je, da človek ob tem ne čuti, da mora karkoli doseči ali izpolniti določena pričakovanja. Dovolj je, da se s svojo kodo poveže na način, ki mu je blizu, in ji dovoli, da postane del njegove osebne izkušnje. Sporočila ob kodi niso potrebna, to potrebuje naš um, srce pa začuti to podporno vibracijo, frekvenco.
Ko človek prejme svojo svetlobno kodo, se morda z njo srečuje prvič. Kako mu približaš njeno uporabo, da jo lahko vključi v svoj vsakdan?
Običajno svetujem, da si človek najprej vzame nekaj trenutkov zase, si ogleda svojo svetlobno kodo in jo položi med dlani ali na srce. Lahko se umiri, poveže s svojim dihom in v mislih začuti namero, s katero se želi povezati s kodo.
Nekateri ob tem začutijo vibracijo, toploto ali druge občutke, drugi ne zaznajo ničesar posebnega. In vse je v redu. Ne potrebujemo posebnih občutkov ali izkušenj, da bi si dovolili biti v tem trenutku prisotni in odprti za svoje doživljanje.
Svetujem tudi, da svetlobno kodo vključijo v svoj vsakdan in si vzamejo nekaj trenutkov za stik z njo. Pomembno se mi zdi, da si tako ustvarimo svoj osebni ritual in si vsak dan znova namenimo nekaj pozornosti.
V kartah Svetlobne kode izvora so zapisana tudi navodila za povezovanje s kodami, ki človeka nežno vodijo skozi ta proces. Vendar ni treba, da se držimo točno določenega načina. Vsak lahko postopoma odkrije, kaj mu je blizu in kako se želi povezovati s svojo kodo.
Zame je najpomembneje, da v ta stik vstopimo brez pričakovanj in z zaupanjem v svojo lastno izkušnjo. Včasih nam že nekaj trenutkov, ko se ustavimo in se obrnemo vase, prinese drugačen pogled na to, kar doživljamo.
Svoje ustvarjanje si nadgradila tudi s kartami Svetlobne kode izvora. Kako se je rodila zamisel zanje in komu si jih želela približati?
Zamisel za karte Svetlobne kode izvora se je rodila zelo spontano. Takrat sem že ustvarjala individualne kode za družino, prijatelje in znance, ko mi je prijateljica nekega dne rekla: »Daj, naredi še karte, tako bo nam vsem lažje.«
Ta misel je v meni tako močno zresonirala, da sem po najinem pogovoru takoj dobila sliko in kako naj bi zgledal celoten komplet. Prišle so informacije o tem, koliko kart naj bi vseboval, na katera poglavja naj bi bil razdeljen, da bi zajel čim več življenjskih področij, in tudi o njegovi podobi. V sebi sem preprosto vedela: to je to. In takoj sem se lotila dela.
Ustvarjanje kart je bilo zame izjemno lepo doživetje. Ko sem ustvarjala kode za ljubezen, sem tudi sama občutila globoko ljubezen. Ko so nastajale kode za radost, sem bila v radosti, in ko sem ustvarjala kode za obilje, sem se povezovala s tem občutkom. Vsaka koda me je na svoj način povezala z vibracijo- frekvenco tega, kar je predstavljala.
V tem času sem bila ustvarjanju povsem predana. Doma so mi pustili prostor, da sem lahko sledila temu procesu in se mu resnično posvetila. Ko so bile karte končane, sem začutila, da moram ustvariti še portal, ki bo na prvi strani škatle, in posebno podobo za zadnjo stran kartice. Tudi ta del je prišel spontano, kot naravno nadaljevanje celote.
Nato so sledili oblikovanje, priprava in tisk. Od prve zamisli do trenutka, ko so karte Svetlobne kode izvora dobile svojo fizično obliko, so minili samo trije meseci.
Na ta proces sem resnično ponosna, predvsem pa sem hvaležna, da me je prijateljica izzvala, jaz pa sem lahko sledila temu, kar sem čutila. Karte sem si želela približati ljudem, da bi lahko tudi sami, v svojem ritmu in na svoj način, vstopali v svet svetlobnih kod, ne da bi za to potrebovali individualno naročilo. Tako lahko vsak izbere tisto, kar ga v določenem trenutku najbolj nagovori, in si ustvari svoj osebni trenutek povezovanja s seboj.
Vesela sem, da je prvo naročilo kart razprodano in da kmalu pričakujem novo pošiljko.
Verjamem, da bi lahko podprle še marsikateri dom v Sloveniji, preden gredo v tujino.
Tvoje svetlobne kode lahko zdaj nosimo tudi na koži v obliki zlatih obližev LUCEA. Kako se je rodila ta zamisel in kakšna zgodba se skriva za njihovim imenom?
Ideja za obliže LUCEA se je rodila iz povsem praktične izkušnje. Karte Svetlobne kode izvora so bile zelo lepo sprejete in smo si želeli kode nositi ob sebi tudi čez dan. Pogosto smo karto, ki smo jo izbrali za podporo, spravili v žep ali jo imeli nekje blizu telesa. Pri tem pa so se karte zvijale in poškodovale.
Tako se je porodila zamisel, da bi svetlobne kode prenesli na nekaj, kar bi lahko nosili neposredno na koži. Želela sem ustvariti obliko, ki bi bila dostopna vsem in bi ljudem omogočala, da imajo izbrano kodo ves dan ob sebi, hkrati pa bi karte ostale nepoškodovane. Tako so nastali zlati obliži s svetlobnimi kodami LUCEA.
Tudi ime ima zame poseben pomen. Izhaja iz latinske besede lucere, ki pomeni sijati oziroma svetiti. V simbolnem smislu pa LUCEA predstavlja svetlobo, ki se dotakne človeka in ga spomni na njegovo lastno svetlobo. Svetlobo, ki lahko razsvetli pot, prinese več jasnosti in nas povezuje s svojim notranjim bistvom.
Želela sem, da obliži niso le nekaj, kar nosimo na koži, ampak tudi majhen opomnik na našo namero, na to, kar želimo v sebi negovati, in na svetlobo, ki je vsakemu od nas lastna.
Prvo kodo v kolekciji si poimenovala Harmonija. Kaj ti pomeni notranje ravnovesje, ki si ga želela postaviti v središče tega izdelka?
Prvo kodo v kolekciji LUCEA sem poimenovala Harmonija, ker verjamem, da se takrat, ko smo v harmoniji s seboj, tudi v našem življenju marsikaj začne odvijati bolj naravno. Stvari nekako stečejo, lažje začutimo, kaj je za nas prav, in se lažje odzivamo na vse, kar nam prinaša življenje.
Zame notranje ravnovesje pomeni, da smo v stiku s sabo in svojimi občutki in da lahko tudi sredi vsakdanjega dogajanja ohranjamo notranji mir. Ne pomeni, da je vse vedno popolno ali da nimamo izzivov, ampak da se znamo vračati k sebi in iz tega prostora ustvarjati svoje življenje.
Harmonijo povezujem tudi z občutkom obilja, ne le materialnega, ampak obilja vsega dobrega, kar lahko doživljamo v sebi in okoli sebe. Ko smo povezani s seboj, lažje prepoznamo lepoto, možnosti in tisto, kar nas resnično podpira.
Želela sem, da bi bila Harmonija obliž, ki človeka spomni prav na to: da si lahko vsak dan vzame trenutek zase, se poveže s svojo namero in se spomni na občutek notranje usklajenosti. To je prva koda v kolekciji LUCEA, za katero čutim, da ima še prostor za nadaljnji razvoj. Morda bodo sčasoma nastale tudi druge kode z drugačnimi namerami, vendar jim želim pustiti, da pridejo ob pravem času.
Kako je videti uporaba obliža LUCEA v praksi, od izbire namere in namestitve na kožo do tega, koliko časa ga nosimo in na kaj smo pri uporabi pozorni?
Obliž LUCEA se lahko zelo preprosto namesti kamorkoli na telo, neposredno na kožo. Navodila za uporabo so priložena, ob nakupu kompleta treh, petih ali desetih obližev pa oseba dobi tudi dostop do posebnega rituala, ki ga lahko izvede pred namestitvijo.
Zame LUCEA ni zgolj nalepka, ki jo namestimo na kožo. Je nekaj več: simbol svetlobe, lepote in edinstvenosti vsakega posameznika, ki pride v stik z njo. Želela sem ustvariti nekaj, kar lahko človeka spremlja skozi dan in ga nežno spominja na njegovo namero ter na tisto, kar v sebi želi prebuditi in negovati.
Verjamem, da se lahko ob tem procesu v nas začnejo odpirati tudi stvari, ki smo jih morda dolgo nosili s seboj, pa nam ne služijo več. Stara prepričanja, ustaljeni vzorci in načini delovanja, ki niso več v skladu s tem, kdo v resnici smo. Včasih je takšno soočenje lahko tudi nekoliko neprijetno ali nas pretrese, saj spremembe niso vedno lahke. A prav v tem vidim možnost, da postopoma odložimo tisto, kar nas omejuje, in si dovolimo zaživeti bolj v skladu, s svojim bistvom.
LUCEA tako zame ni le nekaj, kar nosimo na koži, ampak tudi povabilo, da se ustavimo, prisluhnemo sebi in naredimo prostor za to, kar v nas želi zasijati.
Kako ljudem predstaviš obliže kot del osebnega rituala za dobro počutje, da razumejo njihov namen in jih ne zamenjujejo z medicinskimi pripomočki?
Verjamem v čistost teh svetlobnih kod in v to, da se največje spremembe začnejo takrat, ko združimo jasno namero, odprto srce in pripravljenost, da prisluhnemo sebi.
Verjamem, da je vse vibracija, naše misli, čustva in življenje samo. Tudi naše telo je izjemna inteligenca, v katerem se nenehno odvijajo različni procesi. Vsak od nas je edinstven in tudi svojo notranjo izkušnjo sveta doživlja na svoj način.
Ko se zavestno usmerimo v harmonijo, ljubezen in življenjsko energijo v sebi, lahko ustvarimo več prostora za ravnovesje, jasnost in dobro počutje. Pri tem nas lahko podprejo tudi zlati obliži LUCEA s svetlobnimi kodami. Zame so predvsem povabilo k povezovanju s sabo, a poseben opomnik, da se za trenutek ustavimo, spomnimo svoje namere in se znova vrnemo o k tistemu, kar je v svojem bistvu smo.
Ne gre za to, da bi nam nekaj od zunaj povedalo, kdo moramo biti, ali namesto nas opravilo našo pot. Gre za to, da si dovolimo prisluhniti sebi in prepoznati, kaj nas podpira na naši poti.
Vsak človek bo to doživel drugače, zato se mi zdi pomembno, da ostanemo odprti za svojo izkušnjo, brez pričakovanj in potrebe, da bi jo primerjali z izkušnjami drugih.
Ker si tudi mama, me zanima še pogled na otroke. Ali so svetlobne kode in obliži LUCEA namenjeni tudi njim? Kako bi svetovala staršem, ki jih želijo predstaviti otroku, in na kaj naj bodo pozorni?
Svetlobne kode so namenjene vsem generacijam in seveda tudi otrokom. Verjamem, da lahko starši z njimi svojim otrokom ponudijo nekaj posebnega, trenutek, ki je namenjen samo njim in njihovemu notranjemu svetu.
V današnjem hitrem tempu življenja smo pogosto obdani s številnimi dražljaji, pričakovanji in zunanjimi vplivi. Otroci pri tem niso izjema. Zato se mi zdi toliko pomembneje, da jim že zgodaj pomagamo ohranjati stik s sabo, s svojimi občutki in s tistim pristnim delom sebe, ki ga včasih zaradi vsega, kar se dogaja okoli njih, ne slišijo več tako jasno.
Svetlobne kode so lahko povabilo k temu, da si vzamejo trenutek zase, se umirijo in se znova povežejo s svojim notranjim svetom. Verjamem, da jim lahko na nežen način pomagajo, da vse bolj živijo SEBE, da postopoma prepoznavajo svojo edinstvenost, zaupajo svojemu notranjemu občutku in si dovolijo biti to, kar so.
Starši jim tako lahko ponudimo nekaj, kar je samo njihovo, majhen osebni ritual, skozi katerega se učijo namenjati pozornost sebi. Ni jim treba ničesar dokazovati ali doživeti na določen način. Pomembno je, da imajo prostor, v katerem lahko preprosto so to, kar so.
Če bi nekdo želel spoznati tvoje ustvarjanje, pa ne ve, ali naj izbere karte, umetnino, individualno kodo ali obliž, kako bi mu pomagala izbrati?
Verjamem, da vsak sam začuti, kaj ga v določenem trenutku najbolj nagovori in kakšno podporo si želi. Če me kdo vpraša za nasvet, mu z veseljem pomagam pri izbiri, sicer pa odločitev prepuščam vsakemu posamezniku.
Ne želim nikomur določati, kaj potrebuje, saj je vsak človek na svoji poti in najbolje je, da sam začuti, kaj ga pritegne in s čim se poveže. Zame je prav to bistvo svetlobnih kod, da človeka ne usmerjajo od zunaj, temveč ga povabijo, da prisluhne sebi, in svojemu notranjemu občutku.
Kakšne odzive prejemaš od ljudi, ki uporabljajo tvoje izdelke? Ti je kakšna izkušnja še posebej ostala v spominu?
Odzivi ljudi so zelo lepi in pozitivni. Mnogi mi pišejo, da si brez svetlobnih kod ne predstavljajo več svojega dneva, da ob njih doživljajo več ravnovesja in da opažajo pozitivne spremembe v svojem življenju. Da so prišle kot največje darilo vsem nam, podarjene z neba.
Vsako takšno sporočilo me gane, saj mi pokaže, da se je nekaj, kar je najprej nastajalo spontano in skozi mene, dotaknilo tudi nekoga drugega.
Prav zdaj sta se mi v spomin priklicali dve sporočili, ki sta se me še posebej dotaknili. Ena od študentk mi je napisala, da je preživljala zelo težko obdobje in da so ji bili moji portali in svetlobne kode na spletni strani bile v veliko oporo. Za to mi je izrazila globoko hvaležnost.
Takšna sporočila se te dotaknejo, saj se zaveš, da lahko nekaj, kar ustvariš iz sebe, nekomu v pomembnem trenutku pomeni zelo veliko.
Drugo sporočilo je bilo od osebe, ki mi je povedala, da je ob povezovanju s svetlobnimi kodami znova začutila mir, čeprav je bila dva meseca v nemiru in nič ji ni pomagalo. Napisala mi je, da ni besed s katerimi bi se mi lahko zahvalila. Težko je opisati, kaj človek začuti ob takšnih besedah. Zame so to trenutki, ki mi ostanejo v srcu.
Posebno simpatična pa se mi zdi tudi zgodba ženske, ki je kupila kar dva kompleta kart Svetlobne kode izvora. En komplet uporablja, iz drugega pa je ustvarila prav posebno dekoracijo svojega doma, karte je uokvirila in jih razporedila po stanovanju. Tako so svetlobne kode postale del njenega vsakdana tudi na drugačen način.
Vse te izkušnje mi pomenijo ogromno. Ne zato, ker bi potrebovala potrditev, da je to, kar ustvarjam, vredno, ampak ker vidim, kako različno se lahko ljudje povežejo s svetlobnimi kodami in kako pomembno mesto lahko dobijo v njihovem življenju. Prav zaradi takšnih zgodb čutim hvaležnost, da sem se odločila slediti temu, kar prihaja skozi mene, in to deliti z drugimi.
Kako svetlobne kode spremljajo tebe? Imaš svoj ritual ali trenutek v dnevu, ko se najraje povežeš z njimi?
Svetlobne kode so postale del mene in mojega življenja. Brez njih si danes ne predstavljam več svojega dneva, saj iz lastnih izkušenj vidim, kako velika podpora so mi.
Tudi sama sem skozi to pot doživela izjemne notranje spremembe in izkušnje, ki jih morda še danes ne razumem v celoti. A ko pogledam nazaj, vidim, kako lahkotneje se je začelo odvijati moje življenje, kako se je spremenil moj pogled na svet, moje delovanje in predvsem moj odnos do sebe.
Seveda imam tudi sama še vedno kdaj izzive. Saj smo zato tukaj, na Zemlji, da rastemo, se učimo in skozi različne izkušnje spoznavamo sebe. A danes znam na marsikatero »težavo« pogledati drugače, kot na izziv, iz katerega se lahko nekaj naučim. In ko me življenje preizkusi, se znam veliko hitreje pobrati ter znova najti stik s sabo.
Seveda me včasih še vedno zanese, in podvomim vase. To je del moje poti. Pot s svetlobnimi kodami ni nekaj, kar bi se lahko naučila iz knjige ali prebrala v navodilih. Je nekaj, kar raziskujem skozi lastne izkušnje, občutke in zaupanje vase. In tudi sama se na tej poti še vedno učim.
Morda je ena najpomembnejših stvari, ki sem se jih naučila, prav to, da mi ni treba imeti vseh odgovorov in da mi ni treba vsega narediti sama. Ko potrebujem podporo, znam zanjo tudi prositi in srčno sem hvaležna za to.
Svetlobne kode me tako vsak dan znova spominjajo, da je pomembno ostajati v stiku s sabo, si dovoliti biti človek in zaupati svoji poti tudi takrat, ko še ne vemo povsem, kam nas vodi. In prav to, kar skozi njih odkrivam sama, z veliko hvaležnostjo delim tudi z drugimi.
Draga Darja, iz srca hvala, da si z nami delila svojo zgodbo, izkušnje in ustvarjalno pot. 
Hvala za tvojo iskrenost, odprtost in navdihujoče misli, ki nas spominjajo, kako pomembno je prisluhniti sebi, zaupati svoji intuiciji in ostati zvest sebi. Želim ti še veliko ustvarjalnega navdiha, lepih trenutkov in uspehov na tvoji poti.
Maja B.♥
Kontakt
Darja Oremuž Kos
darja.kos@siol.net
https://darjakos.com
041 759 403
Fb: light codes by Darja
Darja Oremuž Kos
IG: kosdarja
