Moje življenje je služba in služba je moje življenje. Dolgo časa sem odlašala z otrokom in iskala sto in en izgovor zakaj otroka ne morem imeti. Izgovorov je bilo ogromno, od čustvenih, psihičnih, finančnih, do tega v kakšni državi živimo in v kaj se spreminja naš svet. Kljub strahovom je le prišel čas, ko bom tudi jaz izkusila materinstvo in tega obdobja se resnično silno veselim. Nikoli si namreč nisem predstavljala, da se bom tako zelo veselila družine.
Nosečnost je bila načrtovana in niti za trenutek nisem pomislila, da bi kakorkoli vplivala na moje delo medija. Delam bolje kot sem. Po eni strani sem bolj razumevajoča, po drugi strani pa se manj obremenjujem z malenkostmi. Sem precej bolj mirna kot sem bila. Iz mene seva neka prijetna mehkoba, katere navadno nisem kazala.
V času prve polovice nosečnosti so me velikokrat vprašali ali bom še delala z mrtvimi. Zakaj ne bi? Saj se moje delo ni prav nič spremenilo. Delam tako kot prej. Kar nekaj vas je v skrbeh vprašalo ali lahko mrtvi oziroma pogovori z njimi škodijo otroku. Otrok je v maternici zaščiten kot polarni medved in je predvsem odvisen od energije mame in okolice. Če bi se torej vsak dan obdajala s temnimi mislimi, negativnostjo in strahovi, bi slej kot prej to prenesla na otroka. Ne pozabimo, o duši govorimo takoj, ko pride do spočetja. Dete mamo sliši in čuti veliko prej kot je to navedeno v knjigah. Zatorej je izrednega pomena, da nosečnica, ki se ukvarja z energijami, dušami, pristopi k stvari celostno, s spoštovanjem in se pripravi pred vsako terapijo ali svetovanjem.
Moj sistem je zelo preprost. Vsak večer posvetim naslednji dan Univerzumu in prosim, da se vse stranke povežejo s tistimi dušami, s katerimi se želijo ter, da vse dobijo tisto, kar potrebujejo. Po domače, da se vse zgodi v najvišje dobro. Na dan pogovora se najprej prizemljim, si prečistim in uravnam energijske centre in se zavijem v božansko energijo. Pred vsakim začetkom readinga imam s stranko kratek uvod, da me imajo umrli čas očistiti vseh mojih misli, občutij in razmišljanj. Prav tako pisarno prečistim pred in po vsakem obisku. Sistem se zaradi otroka, ki ga nosim, ni prav nič spremenil, le nadgrajevati ga je potrebno.
Zavedam se kdo in kaj sem ter kaj je moja naloga tukaj na Zemlji. Tega nosečnost ne more poslabšati, kvečjemu polepšati. Lahko rečem, da mi je nosečnost odprla nova obzorja. Ni me več strah. Ostajam hvaležna in ponižna, da smem opravljati delo medija in komaj čakam, da spoznam mojega malega učitelja.
Medij Urška Puš → Dotik onostranstva
(Foto: www.pixabay.com )