Dunja Perko je ženska, ki diha v ritmu vode in narave. Zelišča, šamanski obredi in terapije v vodi so niti, s katerimi prepleta svoje delo, pa tudi svoje življenje. Njena pot je pot vračanja k izvoru – k telesu, naravi, duši. Z globokim spoštovanjem do sveta rastlin in zavedanjem o modrosti vode ustvarja prostor, kjer se človek lahko znova poveže s seboj, s tokom življenja in s pretočnostjo, ki zdravi.
Dunja, živjo! Če bi bila tok vode, katero reko ali morje bi izbrala in zakaj?
Ker sem rakica po horoskopu, je voda moje vse. Ni pomembno, kje in v kakšni obliki se voda nahaja, pomembno je, da je čista in da v tistem trenutku zame nosi energijo, ki je komplementarna mojemu počutju in zato ima neko sporočilo in obliko zdravljenja. V vsaki obliki vode lahko prepoznam njeno čarobnost: pa je to Soča, Krka, Iški vintgar ali toplo turkizno tropsko morje … povsod se bom želela skopati ali pa vsaj pomoliti roko v njen tok … tudi v Niagarske slapove sem pomolila svojo roko, da sem začutila njeno divjo moč.
Ko je življenje kaotično, kaj ti pomaga ostati prizemljena in prisotna?
Zdi se mi, da me najbolj prizemljujejo moja zelišča, predvsem, ko se odpravim v naravo in jih nabiram, ko se moram osredotočiti na rastlino in njena subtilna sporočila. No, vsaj dokler se nisem začela ukvarjati s terapijami v vodi, sem mislila, da mi prisotnost v tukaj in zdaj dajejo moji zeliščni zvarki, ko se pod mojimi rokami rojeva nek nov recept. A potem sem se začela ukvarjati s terapijami v vodi in prisotnost v tukaj in zdaj je dobila popolnoma novo razsežnost, nove zmožnosti globine ”bivanja” in delovanja iz prisotnosti. Voda ne dovoljuje multitaskinga, zahteva fokus, zahteva prisotnost – ni važno, ali prejemaš, ali daješ izkušnjo – ko si pod vodo, s svojim enkratnim vdihom in telesom v breztežnem stanju … takrat samo si – prisoten, v tukaj in zdaj. Prisoten v momentu, ki je hkrati večnost, ker čas takrat izgubi ves pomen.
Kdo je Dunja Perko, ko te ljudje spoznajo prvič?
To je odvisno od tega, kje me spoznajo. Od te lokacije bo odvisno, kateri del moje identitete se bo prvi predstavil. Se trudim, da se ne identificiram s svojim poklicem ali izobrazbo, ampak predvsem z modrostjo, ki lahko teče skozi mene. V mojem delovnem prostoru ni obešen noben certifikat, niti diploma, ker to ne pove ničesar o meni ali o mojih izkušnjah in tudi ne tega, kaj lahko dam svetu.
Kako se je začela tvoja pot iskanja notranje modrosti in zdravljenja?
Dokler sem bila v gimnaziji, sem se izobraževala s sebi takrat dostopnim gradivom v šolski knjižnici in precej dobro sem naštudirala osnovo delovanja čaker in tradicionalne kitajske medicine, doma sem imela Louise Hay in ciganske karte in pri odgovorih sem bila takrat nezmotljiva. Že kot otrok sem imela ”sanje” in izventelesne izkušnje, za katere takrat nisem vedela, kaj pomenijo. Hodili smo k bioenergetiku in to se mi je vedno zdel neke vrste privlačen poklic, moj notranji otrok je želel početi isto stvar. A mi je bilo povedano, da za to potrebuješ naravne danosti … in v svojih najstniških letih sem zaključila, da teh danosti nimam in zato potrebujem pomoč od zunaj … podporo bioenergetika sem imela vedno telefonski klic stran od mene, ko sem študirala, ko sem šla sem na magisterij v Belgijo, ko sem delala v Nikaragvi, v Bruslju … bioenergetik je bil vedno telefonski klic daleč. Moja moč zdravljenja je bila eksternalizirana in zaupana eni in edini osebi. Vedno znova je ugotavljal, da se energetsko zelo hitro praznim, in me je vsakič napolnil … do naslednjega klica in vse dokler ni prišla ayahuasca, ki me je iz službovanja v tujini katapultirala nazaj v Slovenijo. Zaradi vrnitve v Slovenijo sem najprej padla v zelo hud re-entry shock, potem sem si še precej grdo poškodovala koleno. V tem časovnem obdobju je bioenergetik umrl, jaz pa sem si morala prilagoditi celo življenje, ker na operacijo kolena pa res nisem želela … Ker nisem našla dovolj dobrega nadomestila za bioenergetika, sem svoje zdravje vzela v svoje roke. Tega je sedaj 8 let, 8 let zdravljenja in poglobljenega dela na sebi, da sem našla odgovore na vprašanje, zakaj sem se energetsko tako hitro praznila in tudi, da sem sama za sebe našla ustrezne rešitve. Po vsej tej prehojeni poti sem hkrati tudi začela verjeti, da imam talent in moč, da lahko te stvari delam, in imam lahko dobre rezultate pri delu z drugimi ljudmi.
Mi lahko, prosim, poveš, s čim točno vse se ukvarjaš?
Svoje aktivnosti lahko strnem v tri glavna področja delovanja: zelišča in tradicionalno slovensko sveto medicino rastlin, masaže trebuha in terapije v vodi in z vodo.
Kako združuješ fizični, psihični in energetski nivo pri svojem delu?
Zame so fizični, psihični in eterični nivo delovanja neločljivo povezani in vem, da lahko hkrati delujem na vseh treh nivojih. Masaža trebuha je dejansko šamanski obred, ki deluje na vseh treh nivojih. Terapije v vodi so enako integralne in delujejo na vse tri nivoje hkrati. Tudi učinke zelišč lahko predstavim na fizičnem, psihičnem in eteričnem nivoju. Zelišče ni samo njegova kemična sestava, zelišče ima svoj spirit in tako je vsako zelišče dejansko sveta medicina, ki deluje na fizični, psihični in eterični ravni. Je pa seveda od vsakega posameznika odvisno, na katerem nivoju potrebuje podporo in na katerem nivoju se lahko pogovarjava. Približno tako kot je z znanjem jezika: če se ti lahko bolj približam v angleščini ali španščini, potem te bom naslovila v tistem jeziku, ki ga najlažje razumeš in prepoznaš kot svojega. S tem ne izgubljam svoje avtentičnosti in verodostojnosti, pač pa povečam možnost, da oseba razume moje sporočilo.
Masaža trebuha, šamanski pristopi zdravljenja, delo s sveto medicine so ključni del tvojega dela. Kako vse to skupaj podpira telo, energijo in harmonijo med umom, telesom in čustvi?
Pretočnosti telesa po masaži trebuha ali po šamanskem obredu se zares ne da ubesediti, to se mora izkusiti in začutiti na svoji koži. Ko začutiš enkrat zares pretočen trebuh in zares pretočno telo, potem se k temu stanju naravno želiš vračati, ker se pretočno telo dobro počuti. Na kognitivni ravni veš, da se je med masažo ali med obredom nekaj premaknilo in da se je nekaj odluščilo in veš, da je bil premik pomemben. Če ga želiš vsaj v določeni meri povezati z besedami, si temu energetskemu premiku na nek način odvzel čar. Ga želiš ubesediti in intelektualizirati, a zares ga moraš samo čutiti. Čutiš nek prazen prostor v sebi, kjer je prej potekal tvoj notranji boj, ki ga sedaj ni več. Sedaj je notranja tišina. Pretočnost s seboj pripelje sinhronitete, ko se misli pretvorijo v realnost skoraj takoj.
Kako ljudje zaznajo svoje blokade v telesu in energiji ter kako jih lahko sprostijo?
Čisto praktično: če pozornost najprej usmerimo na področja, ki v našem življenju ne tečejo, in nato na čustva, ki jih doživljamo ob teh frustracijah, potem lahko najdemo tudi občutke, in v nekem organu ali delu telesa. Vse je z vsem povezano.
Vsak posameznik lahko najde svoj način sproščanja energetskih blokad, pomembno je, da te človek, s katerim delaš ali vaja, ki jo izvajaš, pokliče, da v tebi resonira kot resnična zate. Da ne delaš tega zato, ker drugi tako pravijo in zato, ker drugi tudi to počnejo … mogoče sam zase najdeš svojo kombinacijo praks, ki ti bodo pomagale skozi življenje in probleme, ki se postavljajo na poti.
Dotakniva se pretočnosti telesa. Kako jo vidiš ti in kako jo lahko ljudje občutijo v svojem telesu?
Pretočnost telesa je hkrati tudi pretočnost življenja in pretočnost situacij: problem dobi rešitev, namera najde svojo realizacijo, dogajajo se sinhronitete, vsa življenjska energija se pretaka čez telo, čez čustva, čez energetsko polje. Ni stagnacije ali prepreke, ki bi ustavljala to življenjsko silo. Nasprotje pretočnosti je stagnacija. Stagnacija pripelje občutek frustracije, da se želeni projekti ali idejne zasnove ne premaknejo, pojavljajo se različni problemi ali bolezenski simptomi.
Voda je tvoj osrednji element. Kako vpliva na gibljivost telesa in čustev ter kako jo vključuješ v svoje terapije?
Voda je zame božanski vir življenja, je poosebljena zavest bivanja, je vir inspiracije in vir zdravljenja. In današnji človek verjetno sploh še ne razume vseh sposobnosti, ki jih zavest vode ima, tudi pri terapevtskem zdravljenju ali pri informiranju vode. Ko sem se odločila za izobraževanje za terapije v vodi, sem imela v mislih predvsem sebe, da me bodo na tečaju peljali pod vodo in bom uživala v tistem breztežnostnem miru, ki ga čutim pod vodno gladino. Niti malo nisem mislila, da bom to počela, ker se mi je zdelo popolnoma neuresničljivo izvesti 50 terapij, ki smo jih imeli kot pogoj, da dobimo certifikat in da lahko začnemo delati. Zdelo se mi je neuresničljivo skleniti dogovore z bazeni za dostop do bazenov za izvajanje terapij. V treh mesecih po tečaju sem imela 50 terapij že narejenih. To me je presenetilo in to mi je dalo zalet za nadaljnje delo. Kar mi je pa dalo poseben elan, so pa učinki, ki so jih ljudje imeli po terapiji, tako na psihični, fizični in eterični ravni. Marsikateri ljudje so imeli posebne vrste preboj: dosegli so zelo globoko psiho-fizično sprostitev, mesta starih travm in operativnih posegov so se zmehčala, na spiritualni ravni so dobili marsikatere uvide in kreativne ideje. Od teh izkušenj naprej tudi pri zaključevanju masaže trebuha vključim prisotnost elementa vode in stimuliram točko pod brado, ki generira slino v telesu in s tem aktivira notranjo vodo, telo se tako razstruplja in pomlajuje. Tudi v wellness in zdraviliški dejavnosti se odpirajo vrata za to storitev, saj prepoznajo daljnosežne koristi terapije v vodi. Tako smo uspeli skleniti dogovore o dostopu do bazena v Termah Zreče. V Atlantisu imamo možnost delati dopoldne pred uradnim odprtjem savn, tako smo v prostoru dejansko sami in imamo popolni mir. Dolenjske toplice so zainteresirane za sodelovanje v bodoče, sedaj so v procesu prenove.
Oživljaš tudi sveto medicino, zelišča pa so ti bila položena že v zibelko. Kako se je tvoje delo z zelišči razvilo skozi osebne izkušnje?
Vsa zelišča in vso sveto medicino zelišč sem najprej preizkusila na lastni koži – od smrekovega mazila do divje zeliščne soli do masažnih olj za trebuh do volčje češnje in rdeče mušnice do zacatechichija in sinequichija. Vsaka rastlina in vsak zeliščni produkt nosi svojo zgodbo o tem, zakaj je prišla v moje življenje in kako mi ga je spremenila. Zato vem, zakaj zelišča dajem naprej in ko ga dam naprej vedno povem tudi moje osebno spoznanje o zeliščih, ki ni nujno univerzalno ali identično temu, kar piše v zeliščnih knjigah. Hkrati to tudi ne pomeni, da bo oseba imela podobno izkušnjo, ima lahko samo neko referenco. Zelišča so mi bila mogoče res dana v zibelko, saj sem od ene prababice poslušala zgodbe o nabiranju zelišč, druga prababica pa je imela zeliščni vrt in zelišča iz vrta vseskozi uporabljala. Mami lahko pove, da sem kot otrok potrgala vse cvetke v vrtu in da so me našli, kako sem prala listke v kopalnici …… vse to počnem še zdaj, le, da sedaj delujem z drugega nivoja zavedanja. Ko sem bila otrok pa sem bila za vse te otroške podvige strogo kaznovana … k zeliščem sem se vrnila skoraj 40 let kasneje, ko sem potrebovala podporo zelišč in ko sem že naredila dovolj velik korak v smeri zdravljena otroških travm, ker moja dušna pot v otroštvu ni bila prepoznana in ni bila spodbujana. V delo z zelišči me je usmerilo tudi aktiviranje mojega praspomina: enkrat sem v regresiji v preteklo življenje videla sebe kot meniha v nekem srednjeveškem francoskem samostanu, kako sem prepisovala biblijo in skrbela za zelišča … od takrat naprej sem doživela večjo povezavo z naravo in zelišči, kot neko obuditev starega znanja in prišle so take in drugačne recepture. Zelišča se pri meni se sama odločijo, v kakšnih receptih bodo nastopala, v kakšni obliki in v kakšnem spremstvu. Potem postavim ta moj zeliščni zvarek na oltar, v posvetitev in energija doda še kakšno sporočilo glede celostne zgodbe in uporabe zelišča.
Kako zelišča podpirajo telo, energijo in čustva ter katero zelišče ti je najbolj spremenilo življenje?
Tudi učinke zelišč lahko predstavim na fizičnem, psihičnem in eteričnem nivoju. Zelišče ni samo njegova kemična sestava, zelišče ima svoj spirit in tako je vsako zelišče dejansko sveta medicina, ki deluje integralno na vse ravni. Kot se lahko že razbere iz pripovedovanja, sta me najbolj oblikovali ayahuasca in volčja češnja. Ayahuasca me je katapultirala iz Bruslja nazaj domov v Slovenijo. V Sloveniji sem spoznala Darija Corteseja in pri njem na delavnici spoznala volčjo češnjo. Potem sem si za moj 40 rojstni dan sem pod njegovim vodstvom naredila prvo mazilo in prvo tinkturo. Obakrat sem dobila zelo močen klic in jasno vedenje, a kljub temu zares nisem imela pojma, v kaj se spuščam. Volčja češnja je delovanje nadaljevala tam, kjer ga je ayahuasca začela: zelo jasno mi je pokazala, da brušenje diplomatskega parketa ni moja pot, da je moj sistem vrednot zmoten, da moram postaviti zdravje in dobrobit na precej višje mesto, da se moram postaviti v žensko energijo in izvorno moč, da moram vzpostaviti sama svoje delovno mesto, ki bo odražalo mojo etiko in srčno kulturo. Volčja češnja me je dve leti razstavljala, preden me je začela ponovno sestavljati nazaj. In to je tisto, kar transformacija in delo s sveto medicino rastlin prinese: temelji bivanja se postavljajo na novo. Prinesla je nova znanja in spretnosti in modrosti, za katere nisem mislila, da bi jaz kdaj lahko počela. In zato želim to moč osebne transformacije predati drugim, tudi v obliki sestrstva Valkirij. Energija Valkirije mi je bila pokazana letos ob trgatvi volčje češnje in ta energija je podporna za nas ženske v tem času, za naše opolnomočenje.
Kako vidiš današnji odnos ljudi do telesa, energije in samozdravljenja?
Lahko povem tisto, kar opažam pri sebi in tisto, kar sem izkusila na sebi: zdravje vzamemo za samoumevno in dokler ne zaškripa, mu ne posvečamo pozornosti, ko zaškripa, se pa ustavimo in se pogledamo v ogledalo: ups, kaj pa zdaj … in potem se začne iskanje rešitve. Preveč stvari vzamemo za samoumevne in premalo se čudimo življenju in premalo se zahvaljujemo za prejete darove. Telo, zdravje in dobra energetska postavljenost niso samoumevni, so dejansko rezultat poglobljenega dela na sebi, ki pa dejansko traja kar nekaj časa in potrebuje določeno investicijo s strani posameznika. Ko rečem investicijo – ne gre samo za finance, gre tudi za čas, ki ga potrebuješ za integracijo. Kar hočem reči je, da ni instant rešitev, in če želiš določen rezultat, bo potrebno vložiti nekaj truda in predvsem je treba biti pripravljen, da je cena za novo življenje tvoje staro življenje in predvsem tvoja stara cona udobja. Tudi v coni udobja enkrat prideš do konca, ko te udobje tako utesnjuje, da že rabiš nov izziv, ko varnost cone udobja ne more več odtehtati vseh tistih priložnosti, ki ti spolzijo skozi roke.
Ali obstajajo vsakodnevni rituali ali navade, ki pomagajo ljudem ostati pretočni in povezani s seboj?
Veliko je tehnik in veliko je možnosti. Ene so enostavne, druge malo bolj kompleksne. A današnjemu zahodnemu človeku bi za začetek pomagalo že samo to, da se upočasni, da si vzame čas za počitek, da redno hodi v naravo in da zavestno naredi globok vdih in globok izdih, že na ta način se čez telo pretoči energija.
Kaj opaziš pri ljudeh, ko začnejo delati na pretočnosti telesa – ne le fizično, ampak tudi čustveno in energijsko?
Ponavadi ljudje dobijo en tak posebni žar, njihova aura zasveti, dobijo en res iskren navdih, kako delati iz srca, izraz na obrazu se spremeni, poteze se zmehčajo, glas se zmehča, popusti oklep kontrole in strahu in začnejo sprejemati življenje na drugačen način. In v njihovih očeh ponovno zasveti iskrica, ker so živi, radovedni, znatiželjni. Pogled v oči zares veliko pove o človeku. Ko hodim po Ljubljani in srečujem ljudi, jih gledam v oči, a zelo veliko jih je še ”odsotnih” in raje umaknejo oči od pogleda.
Kaj bi želela, da si ljudje odnesejo iz tega pogovora in iz tvojega dela?
Predvsem bi želela, da začnemo živeti pregovor, da je ‘’preventiva boljša kot kurativa’’, v smislu, da začnemo opuščati naše nezdrave navade, ker vsak zase ve, kaj so njegove nezdrave navade, in začnemo vpeljevati zdrave navade, ki nam dvigujejo kvaliteto našega življenja in bivanja. Ko pridemo do diagnoze, je že prepozno. V času, ko pridemo do neke resne diagnoze, smo verjetno spregledali veliko število opozorilnih rdečih zastavic po poti. Telo nam je pošiljalo opozorilne simptome, ki jim nismo posvečali preveč pozornosti. Ker enostavnih simptomov nismo upoštevali so prišli večji, močnejši, resnejši … dokler ne pride diagnoza, ki nas resetira. Zato je zelo pomembno, da se poslušamo, ker naše telo z nami komunicira, in zato je pomembno, da ravnamo po notranjem občutku, ki je nezmotljiv pri tem, da ve, kaj je OK in kaj ne. Če neka stvar ne rezonira z nami – je OK, najdimo nekaj, kar rezonira z nami. Več kot se odpira ponudbe na trgu, bolj je pomembno zaupati v Notranji Kompas, ki vedno ve, da nekaj ni ok, tega se post festum zelo dobro zavedamo, v danem trenutku si pa ne zaupamo. Zakaj ne?
Kontakt
Dunja Perko
068 627 855
dunja@revivinginnerwisdom.eu
https://revivinginnerwisdom.eu/
Facebook: Dunja Perko
Instagram:: Dunja Perko (@revivingfolkwisdom), Aqua&Soul Flow (@aqua_soul_flow)
Linkedin: Dunja Perko
Dunja, hvala ti za tvoj čas, iskrenost in toplino. Hvala, da si z nami delila svojo pot, svoje izkušnje in modrost o vodi, telesu in življenju. Želim ti vse dobro na tvoji poti.
Maja B.♥
