DVIGNI ROKO, ČE SI ZA…

… lepše odnose! Za tekočo komunikacijo brez zapletov! Za radost! Za ustvarjalnost! Za razumevanje! Za občutek svobode! Dvigni roko, če si za

LJUBEZEN,

kajti spet je pred tabo osreček, ki bo odstrl še nekaj spoznanj o tem, kako ustvariti konstruktivno vzdušje, da v pogovoru prevlada ljubezen. Spet je čas za Mali Slovar Ljubezni. Nadaljujmo s črko I, na vrsti je pojem »interaktivnost.« Tako kot nazadnje bomo tudi tokrat najprej predstavili en konkreten primer iz prakse, naslednjič pa bomo podali navdihujoče smernice za primerno rešitev.

ALI SI LAHKO ZGOLJ Z ENO ROKO ODREŽEMO KOS KRUHA?

Skoraj nemogoče. Za večino vsakodnevnih opravil človek potrebuje obe roki. Tako je tudi s komunikacijo med dvema. Če s strani sogovorca ni reakcij in »povratnih informacij« dialog hitro izgubi pravi smisel. Izzveni v prazno. Še huje: sčasoma pogovori, ki to pravzaprav niso, naredijo takšno luknjo v komunikaciji, da izginejo vse vonjave ljubezni: izgine povezanost, toplina, bližina. Za to, da ponovno vzpostavimo vzajemno bližino zapravimo veliko časa in energije, kar se ne bi zgodilo, če bi upoštevali »pravila interaktivnosti« v komunikaciji, povrhu pa je še »pogreta juha« redkokdaj zelo okusna. A ni življenje bolj polnega okusa, če je na jedilniku vsak dan sveže skuhan obrok, sveža ljubezen? 😉

ZDRAVA INTERAKTIVNOST

Vsi poznamo koga od svojih bližnjih, ki ima »poker face.« in ne izraža svojega notranjega razmišljanja, čustvovanja, doživljanja. Vemo, kako je to moteče v pogovoru, saj nikoli nismo prepričani, ali nas lastnik pokerfejsa sploh sliši, ali nas razume, se zna vživeti v nas, na kratko: ali mu je sploh mar za nas? Podoben učinek na komunikacijo ima tudi druga skrajnost: lastnik vedenjskih vzorcev, ki producirajo prehitro razburjanje, odrezavost, upoštevanje zgolj lastnih potreb in želja, nesposobnost vživljanja v drugega, z drugimi besedami, vsi poznamo koga od svojih bližnjih, ki ima sindrom kričeče »drama queen« 😉 (mežik) Mar hočem povedati, da sta pokerfejs in drama queen dve plati iste medalje? Morda pa res. Berimo naprej.

MAJA IN PETER

sta bila par že dobro desetletje. Sčasoma se je nabralo preveč jutranjih kav, večernih ur in vikendov, ko je Peter bil tiho, da bi se Maja lahko počutila povezanega z njim. Kot klasičnemu »žuborečemu potočku« je njen glavni jezik ljubezni pogovor/BESEDA potrditve, njegov glavni jezik pa je – kot se za »tiho jezero« spodobi – DOTIK. Nista prišla zgolj zato, ker sta zaradi teh različnosti bila potrebna uglasitve v komunikaciji, temveč tudi zato, ker je Maja Petru napovedala razhod. To ga je predramilo, da je »končno« odreagiral, da je postal bolj interaktiven in ji je roteče predlagal naj me obiščeta. Njun primer bo odličen poligon, na katerem bomo raziskovali interaktivnost in se urili v njeni uporabi. Kmalu na ponovno druženje! Do takrat pa eno vprašanje z moje strani, kar tako, ker sem radovedna 😉 Kaj misliš, ali je pod gladino mirnega jezera možno zaslediti tudi značilnosti žuborečega potočka? Tudi na to vprašanje bom odgovorila, obljubim, ne glede na to, da v meni obstaja eno veliko tiho jezero 🙂 TUDI.