Urško sem prvič spoznala na kavi, kjer mi je razložila kako se pogovarja z umrlimi.
Že takrat me je skozi pogovor prepričala, da govori resnico. O pogovorih z umrlimi je govorila z veliko spoštovanja in z željo, da ljudem pomaga. Vsi vemo, kako hudo je, ko odidejo naši najdražji in potrebna so leta celjenja ran.
Ker sem sama v preteklosti že doživela nekatere stvari, ki so me prepričale, da ljudje s smrtjo odidejo le fizično, sem se odločila za Kavo z umrlimi. Nekako sem želela potrditev vsega tega, kar sem že sama doživljala in nisem vedela ali je to resnica ali zgolj moja domišljija in želja, da moji najdražji niso odšli.
Pri prvi Kavi z umrlimi mi je Urška opisala človeka, ki je bil moj dragi dedek. Pokazal se ji je skozi osebo, ki je še živa. Obe osebi sta bili točno taki, kot sta.
Kako vem, da je govorila resnico?
Povedala je tri moška imena, za katere ni mogla vedeti in ki so bili prijatelji pokojnega deda. Povedala je stvari, za katere sem še jaz morala zelo dobro premisliti, da sem se na te dogodke, ki jih je opisovala, spomnila. Povedala je malenkosti, ki se ne dogajajo vsak dan in so zaznamovale našo preteklost. Malenkosti, ki jih človek ne more kar uganiti.
Druga Kava z umrlimi je bila še bolj intenzivna, kot prva.
Takrat se je pojavila moja babica in dedkova sestra. Dedkovo sestro nikoli nisem omenjala niti z besedo. Priznam, da sem nehote pozabila na njo, da je že umrla. Urška pa jo je pa fizično opisala popolnoma tako, kot je bila. Opisala je njeno graciozno obnašanje, njen položaj v družbi in malenkosti, za katere smo vedeli le njeni najbližji.
Babico je opisala točno tako kot je bila. Opisala je njeno navihanost, njen način komunikacije, njene kretnje, ki jih je delala z roko, njen značilen nasmeh, njen način razmišljanja …stvari, za katere Urška ni mogla vedeti.
Ker so se po babičini smrti dogajali izjemno težki trenutki za našo družino glede zapuščine, je babica Urški povedala stvari, ki so se dogajale pred in po njeni smrti.
Urška je pisala stvari, glede dediščine, karakterje vpletenih, komunikacijo in razmišljanje vpletenih tako podrobno in tako natančno, da je že kar grozljivo.
Opisala je pogovore, za katere sem vedela le jaz in babica.
Babica je Urški povedala za vse stvari, ki so me dolga leta mučila in so bile posledica nerešenih stvari iz časa babičinega življenja. Vse je bilo povedano natančno, z malenkostmi, ki jih Urška ni mogla vedeti.
Ne samo, da je bila Kava z umrlimi, iskrena in resnična, je bila tudi zdravilna.
Zaradi vseh hudih stvari, dolga leta nisem mogla obiskati babičinega groba…zdaj ga lahko. Po Urškini zaslugi je z mojega hrbta padlo veliko breme preteklosti, veliko zamer, veliko prizadetosti in žalosti.
Poleg vsega sem pa dobila potrditev, da naši dragi nikoli ne odidejo popolnoma in so tu z nami in nas slišijo in da vse stvari, ki so se mi dogajale niso bile plod moje domišljije.
Manca
Medij Urška Puš → Dotik onostranstva
(Foto: www.pixabay.com)