Že od kar pomnim sem okoli ljudi videla balone bele in zlate barve, a sem mislila, da jih vidijo vsi ljudje, zato o tem nikoli nisem govorila. Pri približno 6. letih pa se je naenkrat ob meni pojavila deklica Kaja, ki me je ves čas spremljala in mi sledila. Potem sem to povedala mami in ker sem imela takrat zelo bujno domišljijo, je pač mislila, da je to namišljeni prijatelj. To je trajalo vse do desetega leta, ko sem ugotovila, da je Kaja vedno enaka, se ne spreminja, ne stara in izgleda kot hologram (če se je hočeš dotakniti, ne moreš, ker zbledi, lahko lebdi nad tlemi in prehaja skozi ljudi in stvari). To se mi je zdelo zelo čudno. V tem času sem pričela slišati glasove, trkanje, loputanje z vrati, hojo po stopnicah, žvižganje, čeprav ni bilo nobenega vzroka za to. Ponoči me je bilo tega strah, saj so bili glasovi izrazitejši. Nato sem pričela v stanovanju videvati gospoda in gospo, gospod je vedno stal na istem mestu in nisem videla njegovega obraza, ker je bil razmazan in tega me je bilo strah. Tudi v šoli in na ulici sem opažala podobne holograme, ki pa mi niso hoteli nič žalega, samo nekaj jih je vleklo k meni. Pričela sem bežati pred njim, jokati, v tem času so zdravniki ugotovili, da imam zelo dobro razvit sluh, tip in vonj, fotografski spomin, nisem zmogla hoditi v gneči ljudi, mislila sem da bom eksplodirala in zato so me usmerili v ambulanto za avtizem, kjer so mi potrdili aspergerjev sindrom (tako so znanstveno obrazložili moje občutke in vedenje). Staršem sem povedala, kako vidim ljudi in ugotovili smo, da vidim avre ter čutim energije ljudi (kje jih kaj boli, ali so izčrpani, zdravi, polni energije…). Nato sem po naključju prebrala članek o Urški Puš v prilogi nekega časopisa, njena občutenja v mladosti in zdela se mi je nekako podobna. Na internetu sem izbrskala njen e-naslov in ji poslala pismo, v katerem sem opisala svoja doživljanja. Takoj mi je odpisala in dala svoj mobitel ter zapisala naj jo čimprej pokličem. In tako se je pričelo najino poznanstvo. Že po telefonu mi je Urška dala veliko nasvetov in informacij, kaj vidim, čutim in slišim ter kako naj duše, ki mi sledijo spravim v portal, ker mi jemljejo energijo, saj ni dobro, da so v moji bližini. Takoj sem znala poiskati portal in odpravila omenjene tri duše. Naučila me je, kako zapreti in odpreti kanal in mi s tem pomagala narediti ločnico med tem in drugim svetom. Od sedaj sem lahko sama določala, kdaj želim iti v duhovni svet in kdaj ne. Nato sva se z mamo dogovorili za obisk pri Urški, ki mi je dala še nekaj koristnih nasvetov in potrditev. Med drugim sem opazila, da je noseča, saj ji je žarel trebuh in ji povedala, da bo rodila sina, kar se je res potrdilo. Moje življenje je bilo po tem obisku dosti lažje. Razumela sem, kaj se dogaja okoli mene, nehala sem “noreti” in jokati vsak dan, ker sem imela nadzor. V naslednjih dveh letih sem se umirila, izboljšala na čustvenem, družabnem, učnem in duhovnem področju. Ugotovila sem, da moja moč (dar) narašča in da se mi odpira vedno več izvenčutnih sfer – spoznala sem, da imam svojo vodnico, ki spremlja moje življenje. Naučila sem se poiskati naravni portal ter vanj usmerjati duše, ki so me poiskale. Nekega večera pa je nekaj potrkalo na okno v otroški sobi, kjer sem po vibru klepetala s prijateljico. Trkanje se je večkrat ponovilo in jaz sem potrkala nazaj. Ob tem sem se čudno počutila, najprej sem mislila, da se kdo heca in da trka na šipo v sosednji sobi. A ker tega nihče ni potrdil sem vprašala še sošolko na drugi strani telefona, če je kaj slišala in mi je vse potrdila. Poslovila sem se, odprla kanal in pred seboj zagledala dušo moškega, ki me je poiskal – dobila sem informacijo, da ga je kar povleklo k meni in da ima nerazrešene zadeve z neko žensko. Dobila sem tudi informacijo, da je umrl zaradi nečesa na možganih. Tisti trenutek mu nisem znala pomagati, pospremila sem ga v portal ter mu dala vedeti, da me lahko poišče, če bom kdaj v bližini osebe, ki jo potrebuje. Čez nekaj dni sem doživela še nekaj: kar naenkrat sem dobila občutek davljenja in dušenja…zelo slabo sem se počutila. Sklenila sem, da se spet obrnem na Urško in dogovorili smo se za nov sestanek. Urška se mi je zelo posvetila, naučila me je, kako se prizemljim, zaščitim ter še mnogo drugih stvari. Dala mi je pomembne potrditve o mojih občutkih ter informacijah, ki jih pridobim iz nebes ter mi povedla, naj sledim svojim ciljem in željam. Preizkusila me je in mi dala številne potrditve. To me je zelo pomirilo, saj sem se večkrat zbala, da bom morala v umobolnico (v šoli smo se učili o shizofrenikih, da vidijo in slišijo to, česar drugi ne). Sedaj vem, da je to moj dar, moj način življenja in dojemanja vsega kar obstaja. Ni me strah smrti, saj vem, da je tuzemsko življenje le majhen del bivanja duše in da vsaka duša teži k temu, da postane bolj razvita, na višjem duhovnem nivoju. Vsak dan je moje življenje lažje, a hkrati bolj zanimivo, polno in smiselno. Spoznavam in čutim, da je na tem svetu vedno več takšnih otrok kot sem jaz, a nimajo vsi takšne podpore in razumevanja, zato sem zelo hvaležna svojim bližnjim in Urški, ki me sprejemajo, podpirajo, učijo in pomagajo, da postanem to kar sem.
Dekle s posebnim darom
Medij Urška Puš → Dotik onostranstva
(Foto: www.pixabay.com)