Jasmina je mama dveh sinov in ekonomistka, ki vodi svoje podjetje ter pomaga v družinskem gradbenem podjetju. Njeno življenje na podeželju vključuje vožnjo s traktorjem, motorjem in uživanje v glasbi. Po tragičnem dogodku leta 2018 se je njena pot usmerila v paranormalno raziskovanje, kar jo je pripeljalo do ustanovitve Freedom of the Soul Slovenija, freedomofthesoul.si. Jasmina je izjemna ženska, ki je s svojo edinstveno potjo postala prva uradna paranormalna preiskovalka v Sloveniji in našla svoje poslanstvo.
Jasmina mi lahko poveš malo več o sebi?
Sem čisto preprosta ženska, ki v življenju že od nekdaj rada pomaga drugim. Zadnje čase veliko potujem zaradi dela v Ameriki in sodelovanj ter dogodkov, ki jih imam tam. Živim na podeželju, kjer se tudi sproščam in pridobivam energijo za svoje delo prav tako tudi zelo rada poslušam glasbo, ki je moj vir sproščanja.
Že od nekdaj sem bojevnica, in se preprekam ter oviram ne pustim. Vsako lekcijo, ki mi je namenjena, sprejmem, saj skozi te lekcije vsakič rastem.
Katere so tri največje vrednote, ki te vodijo v življenju, tako na osebnem kot na profesionalnem področju?
Prijaznost, preprostost in pomoč drugim.
Tvoje življenje je bilo polno izzivov, a si našla moč in pogum, da se soočiš z njimi in spremeniš svojo usodo. Začniva s tem, kako bi opisala svojo pot do paranormalnega raziskovanja. Kako si se podala na to pot?
Moja pot v svet paranormale se je začela že v otroštvu, takrat se sicer tega še nisem zavedala in je bilo bolj skozi strah in strašenje. Nato sem vse to malo potlačila in zatrla, ker so bili pojavi že skoraj vsakodnevni in sem se nekako navadila sobivati s tem. Leta 2018 se je zgodila tragedija z možem. Tisto obdobje je bilo zame eno najtežjih. Po vseh borbah v bolnišnicah in nato z vso skrbjo zanj, za družino, za dom ter takrat še veliko kmetijo je terjal svoj davek. Vse bolj sem se začela zapirati vase, skoraj nisem hodila iz hiše tudi v trgovino sem pošiljala druge. Spala skoraj nisem in v tem času so me vse bolj začele zanimati oddaje o paranormalnem. Če me je bilo še v otroštvu in potem kasneje strah je takrat vsa ta strah začel izginjati in nadomestila ga je radovednost in raziskovanje. Na TV je bilo veliko oddaj na to temo, ampak samo dve vrsti sta me posebej pritegnili in sem jih res z veseljem pogledala in to vse dele in ne samo enkrat ampak kar večkrat. Njihov spoštljivi odnos in molitev pred preiskovanjem sta mi bila še posebej pomembna, ker tudi sama imam spoštljiv odnos do duš. In vse to me je gnalo, da sem šla raziskovat ozadje teh oddaj, kdo so akterji, kako delujejo, ali še snemajo ali imajo svoje dogodke. Takrat sem videla dogodek v Bransonu na replici ladje Titanic in začutila, da je to klic tja.
Kako je tvoja izkušnja vplivala na tvoje vsakodnevno življenje? Kako si našla ravnotežje med skrbjo za družino, podjetjem in duhovnim raziskovanjem?
Ko sem sama zbolela, sem si rekla, da je dovolj zapiranja vase in da se obdobje moje depresije, zaprtosti vase mora končati. Spomnim se svojega stavka, vprašanja: Jasmina, komu boš koristna, če še bolj zboliš? Takrat sem rekla dovolj je – naredila bom nekaj zase, nekaj, kar sem si že dolgo želela in to je bila pot v Ameriko. Vedela sem, da če bom šla, da se bo moje življenje spremenilo in res se je v popolnosti. Moje življenje je od takrat postalo bolj dinamično, delam končno tisto, kar me veseli, uživam v svojem delu. Postala sem srečnejša, in ko sem sama srečna, vidim, da so tudi moji okoli mene, ker se je moja energija popolnoma spremenila, odkar sledim svojemu poslanstvu. V vsem tem vedno najdem balans, da vsemu posvečam nekako enako časa. Največ mi pomeni to, da me moja otroka in družina pri tem podpirajo, da imam tako močno podporo okoli sebe, ljudi, ki me resnično cenijo in podpirajo.
Mi zaupaš, s čim točno vse se ukvarjaš?
Sem ekonomistka, pomagam z dokumentacijo za razpise ter ostalim v domačem gradbenem podjetju. Sem ustanoviteljica Freedom of the soul, certificiran medij, s specializacijo na področju ujetih duš, katere pospremim v svetlobo, področja otroških duš. Organizatorka dogodkov po Sloveniji s področja raziskovanja paranormale, ter predaje sporočil duš. Opravljam energijska čiščenja prostorov, sem beli mag, terapevt za angelsko celično zdravljenje, pogovorno terapijo, paranormalni preiskovalec in še bi lahko naštevala. Postala sem tudi stalna članica televizijske ekipe iz Los Angelesa, s katerimi bomo snemali oddaje ter članica ekipe GHW. Sem gostja na dogodkih paranormalnih preiskovanj, predaje sporočil v Ameriki.
Kako je okolica sprejela tvoje delo?
Ko sem se podala na to pot, sem se zavedala, da bom verjetno ves gnev potegnila nase, ker v Sloveniji je to še zelo tabu tema, in ljudje niso tako odprti za takšne stvari. Vendar sem si rekla, če bom lahko s svojim delovanjem ljudem pomagala, da jim bo lažje, bo to vse to odtehtalo in tako je tudi bilo. Bila sem označena, da sem v sekti in še kakšna taka izjava je bila prisotna, vendar me to ni odvrnilo od tega, da svojega poslanstva ne bi nadaljevala. Sedaj, ko so za mano dogodki v Ameriki, so me ljudje začeli malo bolj resno jemati. Zanimivo mi je to, da se mi ni treba posebej reklamirati, ker gre vse od ust do ust in tako vedno pridejo nove stranke na podlagi predhodnih pozitivnih izkušenj in priporočil. Zame je pomembno, da jaz vem, kaj je resnica, v kaj verjamem in kaj delam. Je pa tudi res, da moje stranke, večinoma ne prihajajo iz domačega kraja, ampak drugod iz Slovenije, ker je še vedno prisoten strah »Kaj, bodo pa sosedje in drugi rekli, če me vidijo tam?« Meni je pomembno to, da tisti, ki verjamejo v to – vedo, zakaj se gre, vsi tisti, ko pa ne – jih pa v to niti ne želim prepričati niti izgubljati energije s tem. Vsak verjame tisto, kar želi verjeti. Se pa srečujem z zavistjo, predvsem po prodoru v Ameriki, z energijskimi napadi, blokadami … Nekako me to samo še bolj žene naprej. S tem, kar drugi govorijo o meni, se pa že nekaj časa ne obremenjujem, ker če bi se bi potem že zdavnaj nehala slediti svojemu poslanstvu in verjetno tudi takega napredka ne bi bilo, saj sem v slabem letu pa pol v bistvu naredila res neverjeten preskok.
Kako bi opisala, kaj pomeni biti “medij” v današnjem svetu?
Na srečo se vse več o tem govori in ljudje so to začeli malo bolj sprejemati. Zame je to velik dar in poslanstvo in zanj sem izredno hvaležna. Ni vedno lahko, ko se podaš na to pot, ampak, ko vidiš, kako nekomu odleže, kako gre stran bolečina in teža, ki so jo nosili v sebi, ko je iskal neizrečene odgovore na vprašanja svojih ljubljenih ali svoje duše to vse to odtehta.
Kako se počutiš, ko si v stiku z dušami, ki iščejo mir? Kako veš, da si zares pomagala?
Ko sem v stiku z dušami, ki iščejo mir, sem po navadi pomirjena. Na preiskavah, kjer so te dušice ponavadi hitro, navežem stik in začutim, katera želi pomoč. To pomoč ji po koncu preiskave tudi nudim in jo pospremim v svetlobo. Kako vem, da sem pomagala. Po postopku pospremljenja duše v svetlobo pride izredno olajšanje in začuti se izredna hvaležnost. Te dušice potem kdaj kasneje pomagajo tudi meni, ko pride do kakšne situacije, kjer se obrnem na pomoč vodnikov, dušic. To hvaležnost je z besedami zelo težko opisati, ker je res poseben občutek.
Prav tako si terapevtka za angelsko celično zdravljenje in beli mag. Kako ti vidiki tvoje dejavnosti vplivajo na tvoja paranormalna raziskovanja in pomagajo dušam, s katerimi se srečuješ?
Verjetno se prav v tem razlikujem od drugih paranormalnih preiskovalcev sploh ameriških, ki imajo čisto drug pristop preiskovanja in je prav zanimivo, da sedaj še njih učim drugega spektra preiskovanja. Oni so ponavadi opravljali samo preiskave, brez da bi dušam pomagali pri prehodu, brez vse zaščite. Tako na preiskavah dobim več sporočil kot na primer oni preko naprav. Jaz sem zato tam, da dušam pomagam, ne pa da bi preiskovala zgolj iz same zabave. To mi je najpomembnejše vodilo pri preiskavah, tako v Slo kot v ZDA. To da sem terapevt za angelsko celično zdravljenje, ter beli mag mi pomaga v tem, da še lažje širim svetlobo v tem svetu teme. Paranormala se ponavadi povezuje s temo, pa temu ni vedno tako.
Kako poteka tvoj proces dela, ko pomagaš ljudem in dušam?
Vedno je prej predpriprava, da sebe pripravim na to, da sem jaz vredu, da je moja energija taka kot mora biti, kadar temu ni tako, sploh ne delam, ker sem mnenja, da če terapevt, medij oz. kdorkoli, ki si ukvarja z duhovnostjo ni vredu, ni prav, da v takem stanju dela z ljudmi-dušami. Ponavadi že, ko se dogovarjamo za termin, kar hitro pridejo sporočila duš. Prav tako se tudi dostikrat zgodi, ko se odpravljam na preiskave tukaj in v Ameriki, da prejmem že prej sporočila in uvide v situacijo. Potem sledi predaja sporočil na terminu ali na preiskavi in po zaključku te predaje dušicam, ki potrebujejo pomoč tudi pomagam pri prehodu.
V svojem delu pogosto naletiš na ljudi, ki iščejo odgovore na zelo specifična vprašanja o dušah ali nepojasnjenih pojavih. Kako se spopadaš z njihovimi pričakovanji in kakšen nasvet jim daš, ko so v stiski?
Jaz vedno pred predajo povem, kaj lahko pričakujejo, kakšen je moj potek dela in predaje sporočil, kako jaz vidim stvari, tako da že prej dobijo občutek, kaj pričakovati. Seznanim jih tudi, da se lahko zgodi, da ne bo sporočila pokojnega, mogoče se bo javila samo njihova duša ali pa lahko se zgodi da tudi nihče. Vedno povem, da predam tisto, kar prejmem, nikoli stvari ne olepšujem, povem, tako kot mi je predano. Včasih si kdo ne želi slišati resnice, ampak pri meni jo bo, ne glede na to, kakšna je. Vedno povem realno, kaj lahko vidim in česa ne. Do sedaj sem pomagala že velikim, solze, objem na koncu in stisk roke ter rek “oh, kako mi je sedaj lažje” so največje plačilo za moje delo. Moj stik s strankami, se ne zaključi na terminu, z večino sem v kontaktu še tudi po terminih in sem jim na voljo tudi kasneje za vprašanja. Tudi terminov nikoli striktno ne omejujem na čas, ker se mi to ne zdi prav, da bi rekla sedaj, je pa ura okoli, hvala in adijo. Prav tako na terminih medijstva ne omejujem samo na predajo sporočil, ampak so moji termini kombinacija, pogovorne terapije, praktičnih nasvetov in vsega tistega, kar stranka tisti trenutek najbolj potrebuje. Vse termine nekako želim tudi opraviti v živo, ker se mi zdi to močna izkušnja za obe strani, in prav je, da stranka začuti mojo energijo in jaz njeno. Stremim k bolj osebni obravnavi, ker se mi zdi, da je ta bolj pristna.
Ko govoriš o preiskavah in raziskovanju paranormalnih pojavov, mnogi morda pomislijo, da gre za nekaj strašljivega. Kako bi opisala svoje izkušnje? Je bilo v tem delu tvoje poti tudi kaj, česar si se bala?
Ja, paranormalo, kot sem že rekla v večini povezujejo s temo, temačnostjo in strašenjem, vendar temu ni tako. Jaz imam sedaj že lahko rečem kar veliko izkušenj sploh mednarodnih od preiskave najstrašnejših hotelov v ZDA, do najstrašnejših zaporov ZDA, vendar ni vse tako zelo strašno, kot je prikazano na TV. Tv v tem primeru dela veliko krivico svetu duš, duhov. Seveda pridejo situacije in prostori, ker so aktivnosti res močne, in ko pride do fizičnega kontakta, je včasih strašno. Ne vem verjetno sem res malo čudna, ampak mene tega ni strah, mene ni strah spati v teh prostorih, preiskovati, med tem, ko vidim, da imajo moji prijatelji preiskovalci s tem, kar težave. Bilo me je, ko sem bila majhna, sedaj pa se je ta strah spremenil bolj v to željo pomagati ujetim dušam. Saj ta strašenja najpogosteje povzročajo ujete duše, ki želijo opozoriti nase, ki rabijo pomoč, ki želijo nam predati sporočila. Seveda se pri preiskavah kdaj srečamo tudi z demonskimi in bolj temnimi energijami, pri katerih je potrebno uporabiti spet druge prijeme. Bolj nas je strah, prej lahko kaj potegnemo nase. Imela sem že izkušnje s fizičnim stikom, tudi z demonskimi energijami in čiščenjem le teh, tudi demonsko obsedenostjo pri osebi, ki je sodelovala na preiskavi. Bolj bom rekla, da mi je bilo neprijetno kot pa to, da bi se bala. Nazadnje je bila samo ena taka situacija, da sem potrebovala premor na eni od preiskav v zaporu, pa ne ker bi me bilo strah, ampak zaradi žalosti, jeze, empatije. In sicer je bilo to v ženskem delu zapora, kjer sem videla žensko, ki je noseča naredila samomor. In vse te duše trpeče, ki sem jih zaznala v teh celicah in samicah. To je bilo do sedaj edinkrat, da sem šla ven med preiskavo za nekaj minut.
Tvoja pot pa te ni vodila le na lokalno raven, ampak sodeluješ tudi z mednarodnimi ekipami. Lani si bila del preiskave v Bransonu s Chadom iz Ghost Hunt Weekend in ekipo Wraith Chasers. Kako si prišla v stik z njimi?
Ja res je moje delo sedaj kar se preiskav tiče večinoma poteka v tujini predvsem v ZDA. Leta 2023 sem spoznala Chada in ekipo GHW ter Wraith Chaserse Chrisa in Mika še v živo. Prej sem ju spremljala zgolj na TV v oddajah strašljiva mesta, ki jih lahko v Sloveniji gledamo na Travel Channel. Spoznali smo se na prvem dogodku na Titanicu v Bransonu, kjer sem bila zgolj le kot obiskovalka, ampak smo se že takrat tako zelo povezali in spletli prava prijateljstva, da se je to samo še nadgrajevalo. Chrisu in Miku sem se pridružila še potem oktobra in marca ter še enkrat oktobra 2024 v Angliji. Ko pa sem začela svojo zgodbo paranormale in dogodkov v Sloveniji pa smo začeli nekako še bolj tesno sodelovati. S Chadom sva se povezala za dogodke v Thomas house, kjer sem njihova že kar stalna gostja in imam tam dogodke. Vseh dogodkov skupaj z njimi je bilo že kar več kot 15 in jih bo v prihodnosti še kar nekaj, saj so plani za prihodnje kar veliki.
To mora biti zelo posebna izkušnja, ko ljudje, ki si jih spremljala leta po televiziji, postanejo tvoji prijatelji. Kako je bilo sodelovati z ljudmi? Je bilo težko preiti iz vloge gledalca v vlogo aktivnega člana ekipe?
Včasih se mi zdi, da vsega tega še kar nekako ne dojamem. Še zdaj, ko jih gledam na TV in ob tem pomislim, da so to moji prijatelji ljudje, s katerimi sedaj tudi delam in kar dosti časa preživimo skupaj je to res neverjeten občutek. Včasih se morem kar malo uščipniti, če je to res. Drugače pa niti ni bilo tako zelo težko prestopiti, edino malo je bilo tega strahospoštovanja sploh na začetku, seveda je prisoten še zdaj, ampak več, kot smo skupaj lažje, je, ker smo si bolj blizu. Je pa to res posebna izkušnja sploh, ker so to ljudje iz televizije, in to celo Amerike. In ko mi kdo pošlje sliko njih iz Tv pa napiše „kar s takimi zvezdami si, ali pa delaš” se šele začnem zavedati vsega tega, kaj mi je zares uspelo. In vse bolj tudi opažam, koliko ljudi jih v Sloveniji dejansko spremlja na televiziji in da jih zelo veliko v Sloveniji pozna.
Kako pa so te preiskave vplivale na tvoje dojemanje paranormalnega sveta? Si imela kakšna odkritja, ki so te še bolj poglobila v to področje?
Izkušnja na Titanicu 2023 je definitivno vplivala na moje delovanje in poglobitev v to področje, takrat se je v bistvu vse začelo. Brez te preiskave in poti v ZDA danes verjetno nebi bila tukaj, kjer sem. Takrat so se mi odprla vrata v svet paranormale, vse, kar sem gledala včasih po TV, sem takrat še osebno doživela. Začutila sem klic duš, ki se je samo še nadaljeval, in vse bolj so me klicale. Iz preiskave na preiskavo so se potrjevale moje sposobnosti in tako sem vse bolj vedela, da je to tista moja pot, ki sem jo vedno iskala, in da je to tisto, kar me je vedno vleklo.
Ko so se moja videnja in prejeta sporočila na preiskavah začela sestavljati v celoto, ko so mi rekli, kako to veš to jih ve samo nekaj in to na krajih, kjer nikoli v življenju nisem bila in niti se teh stvari ni dalo nikjer prebrati in izvedeti sem se vse bolj začela zavedati, da so moja videnja in zaznave res močne. Na začetku moje poti sem bila še skeptična, vse bolj, ko so prihajale potrditve vse bolj, sem začela verjeti vase in svoje sposobnosti. Včasih na preiskavah prejmem podatke, ki sestavijo manjkajoč delček zgodovine ljudi in prostorov, kar je še posebej zanimivo.
Tvoj uspeh v tujini, z dogodki v Ameriki in sodelovanjem z ekipo Curiosity Killed the Cabinet, kaže na globalni razpon tvojega dela. Kako se počutiš ob tem, da si prišla tako daleč? Ali si se kdaj obotavljala na tej poti?
Moj uspeh v tujini je res čedalje večji in vse bolj se zavedam, če želim rasti na tem področju lahko rastem v tujini sploh v ZDA, kjer so bolj odprti za te stvari. Kot sem omenila, se svojega uspeha še mogoče ne zavedam v celoti, ker sem nekako že od malega navajena skromnosti. Vsega tega se nekako šele zavem, ko dobivam sporočila ljudi, ki sledijo te oddaje po televiziji, ki prepoznajo te ljudi, s katerimi delam. In tudi ne bom pozabila enega stavka zdravnice, ki mi je rekla vi ste s Planine prišli v Ameriko 🙂 in ko me ljudje vprašajo, a ti sploh veš, kaj ti je uspelo. Sodelovanje z ekipo iz LA je sploh eno večjih, saj se gre za snemanja oddaj. Počutim se seveda super, včasih je res nerealno, ko pridejo ljudje v Ameriki do mene, če se lahko slikamo. Ali pa ko imajo v Thomasu mojo sliko, med slikami samih zvezd ameriške paranormale, in ko se zavem, da puščam v Ameriki močan vtis in da imam vse več stikov in prijateljev, strank prav iz Amerike.
Zanimivo je tudi, da si postala prvi uradni paranormalni preiskovalec v Sloveniji. Kako je Slovenija sprejela tvoje raziskovanje, in kaj meniš, da prinaša ta vrsta preiskav v našo družbo?
Na začetku je bilo kar veliko zadržanosti, ki pa se mi zdi čedalje bolj izginja in je vse več in več zanimanja. Seveda je bilo tudi nekaj neodobravanja ampak me to ni ustavilo. Ker moj namen je ozaveščati in izvajati pravo preiskovanje s pomembno zaščito in vsem, kar paše zraven. Saj preiskovalcev je v Sloveniji kar nekaj, ampak nobeden to ne dela na profesionalen način, da bi zato ustanovil podjetje in se preiskav lotil v taki meri, kot se jih lotevamo mi. Najbolj se mi zdi pomemben pravi pristop k raziskovanju, da se tukaj ničesar ne kliče, nič ne dela na nespoštljiv način. Da se ne ilegalno vstopa v prostore, kjer naj bi strašilo, ampak da je to organizirano tako kot mora biti. In nenazadnje najpomembnejše, da se pomaga tistim dušam, ki potrebujejo pomoč.
Slovenija, z vsemi svojimi gradovi, dvorci in starimi lokacijami, je resnično bogata z zgodovino in zgodbami o paranormalnem. Kako to, da se to področja še ni raziskovalo bolj profesionalno do zdaj?
Težko rečem, zakaj, verjetno se je vsak ustrašil tega “kaj bodo pa rekli drugi” in nekako svoje sanje opustil. Res je v Sloveniji imamo res odlične kraje za preiskovanje, vendar še nekateri niso dovolj odprti za to, kar je izrecna škoda, saj bi s tem privabili tudi turiste, predvsem iz sveta paranormalnih preiskovanj. Irska je v tem zelo odprta prav tako Anglija, v Sloveniji pa počasi orjemo ledino.
Kateri so tvoji najljubši kraji v Sloveniji, kjer si raziskovala paranormalne pojave?
V Sloveniji grad DVOR, dvorec Rus in naša stara hiša. Pa grad v bližini mojega doma.
Zadnje čase bolj malo preiskujem v Sloveniji, ker sem vse več na preiskavah v tujini. Imam pa željo še obiskati in raziskovati kar nekaj stvari v Sloveniji.
Ko začneš preiskavo na novi lokaciji, kako se pripravljaš psihološko in čustveno? Ali je to izkušnja, ki zahteva veliko notranje moči, ali je bolj spontana?
Vedno je prej priprava, ki se začne že kar prej, preden se odpravim na raziskavo. Najprej pripravim sebe in opravim zaščito. Čustva nekako poskusim, kar se da izklopiti, ampak ker sem rak po horoskopu to včasih ni mogoče v celoti. Najtežje mi je, ko so vpleteni otroci in pri res žalostnih stvareh, ker je veliko žalosti, trpljenja.
Vedno dam namero, da stvari ne nosim domov in da ne premlevam stvari, ki jih doživim na preiskavah vseh prejetih sporočil, ker bi lahko bilo to zame prenaporno. Prav tako tudi kadar imam Readinge, ko zapustim prostor, prosim, da stvari pozabim in jih pustim tam, da ko zaključim seanso, zaključim. Po vsaki preiskavi seveda sledi čiščenje in obnova moje energije.
Ko izvajaš preiskave na lokacijah, kjer naj bi strašilo, kako določiš, ali gre za prisotnost, ki je miroljubna, ali morda za nekaj, kar zahteva pomoč ali celo zaščito?
Ponavadi, takoj ko stopim v prostor zaznam, za kako prisotnost gre. Kadar so težke temačne energije, me začne tiščati v prsih in dušiti, nastopi močan glavobol. Če gre za mirno prisotnost tega ni.
Ali imaš kakšno posebno zgodbo iz tvojih preiskav, ki ti je ostala v spominu?
Ja jih imam, kar več v bistvu vsaka preiskava pusti neki poseben pečat. Najbolj sem si zapolnila izkušnjo iz Titanica teh dveh otrok, ki sta me držala za roke in so se moje besede v slovenščini skladale z angleškimi besedami na napravah ameriških preiskovalcev. Potem na eni preiskavi, ko je imela ena od ameriških deklet na ušesih slušalke in spirit Box, kjer so začele prihajati besede v slovenščini in moje ime. Pa prisesane duše iz bližnjega gradu. Pa potem preiskave v Thomas house, ki so vedno nekaj posebnega, pa preiskave v zaporu, kjer je bila na eni izmed slik za mano jasno izrazita silhueta entitete.
Kar si bom pa verjetno zapolnila za celo življenje je pa bilo, ko je eno članico od ekipe na preiskavi obsedel demon. Tisto, kar sem mislila, da je samo v filmih sem doživela osebno, ko ji je bilo treba pomagati takoj, njeni kriki in moč so bili nadnaravni, kaj takega sem res samo gledala v filmih in takrat je postalo to tudi resnično, teorijo je bilo treba dati v prakso, da bi se ji čim prej pomagalo. To je bilo nekaj, kar si želim, da mogoče v prihodnosti ne bi več doživela.
Letos si že imela svoje prve dogodke tako v Sloveniji kot v Ameriki, čakajo pa te že novi. Mi lahko razkriješ malo več?
Ja res je za mano je res že veliko dogodkov v Ameriki in tujini, nekaj v Sloveniji. Pravkar, ko odgovarjam na ta vprašanja sem nazaj v Ameriki, kjer sem že imela dogodke, enega imam še konec tedna sedaj med tednom, pa imam Readinge. Konec februarja imam dva dogodka v Sloveniji Vila Colarič 28.2 in 1.3, ki pa je že razprodan. Začela sem tudi s svojim tečajem, ker učim tečajnike za paranormalnega preiskovalca. Marca se vračam v Anglijo na dogodke s Chrisom in Mikom iz Wraith Chasers. V tem času čakamo, na nadaljnje plane glede snemanj z ekipo iz LA, scenarije smo že prejeli. Potem maja me čaka malo več kot 10-dnevno popotovanje in raziskovanje na Irskem 10 dni, 10 lokacij prav tako z Wraith Chaserji. Potem so tukaj še plani z ekipo GHW ter dogodki v Sloveniji. Konec leta 2025 se odpravljam še na eno konvencijo. Vmes se še izobražujem in sem v fazi pridobivanja novega znanja in naziva. Za Slovenijo je planiranih kar nekaj dogodkov še prav tako tudi za Ameriko predvsem v drugi polovici leta, če ne bo prej prišlo še do kakšnih sprememb in se bo treba vrniti nazaj v ZDA.
Jasmina, resnično si živ dokaz, da je možno slediti svojim sanjam, tudi ko so pred tabo ogromni izzivi. Kaj bi na koncu povedala tistim, ki še vedno ne verjamejo v paranormalno ali v prehod duš po smrti? Kako bi jih želela povabiti, da si ogledajo ta svet z drugačnimi očmi?
Vsak verjame v tisto, kar želi verjeti. Nisem zato tukaj, da bi koga prepričevala, vsak mora sam doživeti tisto, da bo začel verjeti. Veliko je ljudi, ki nekaj doživijo in si ne želijo priznati in nekako to zatirajo. Vsak najbolje ve sam zase. Spoštujem tiste, ki verjamejo, in tiste, ki ne verjamejo in prav bi bilo, da tudi tisti vračajo spoštovanje v enaki meri. Vse, kar si želim, je le to, da bi bili ljudje bolj odprti za te stvari in da bi spoznali, da to, kar delamo, ni nekaj slabega, da nismo sekta niti kult, da ničesar ne kličemo ali delamo na silo.
Kontakt
GRA-MED Jasmina Durakovič Pompe s.p.
PE: Drofenikova ulica 16, 3230 Šentjur
https://www.freedomofthesoul.si/
031355284
Jasmina, hvala, da si delila z nami svojo zgodbo in nas popeljala skozi svojo pot. Želim ti še naprej veliko uspeha, rasti in izpolnjenih ciljev.
