Jaz, jaznost in jasnost

Brrrr, počasi prihaja zima in čas je, da se bolj pogosto pogrejemo z vročimi in sr(e)čnimi spoznanji iz Malega slovarja ljubezni. Zato se bomo v prihodnjih mesecih ponovno družili vsak teden, česar se zelo veselim, saj to pomeni, da bomo do začeta pomladi zagotovo obdelali vse črke iz našega Malega slovarja ljubezni 🙂

DANES 

vam predstavljam zavihano in navihano črko J, ki nas bo opremila s še več jasnosti, kako premagati glavne ovire v komunikaciji in s še več jasnih primerov, kako doseči uglašeno in ljubečo komunikacijo. 

KAJ MISLIŠ,

draga moja, kaj najpogosteje povzroča nesporazume, konflikte in ostale komunikacijske vozle, ki stiskajo za grlo našo radost in srečo? Kaj ali kdo je dušilec (včasih tudi morilec!) vzajemnega razumevanja, sprejemanja, upoštevanja in občudovanja? Odgovor te bo verjetno presenetil. Glede na močno prepričanje in občutek, da »se vedno bolj trudim(o) za druge in sebe postavljam(o) v ozadje« je naravnost nemogoče, da bi lahko verjela odgovoru, ki razkriva, da je glavni krivec  za slabo komunikacijo  

JAZ! 

Z drugimi besedami, gre za pojav, ki sem ga poimenovala JAZNOST. Kaj to pomeni? To pomeni, da se včasih preveč izražamo in govorimo iz »jaza«, odzivamo se in druge dojemamo zgolj skozi očala samih sebe in premalo upoštevamo medsebojne razlike; včasih pa se premalo jasno izražamo in puščamo sogovornikom preveč »manevrskega prostora« za predvidevanje in napačno sklepanje, zato se dogaja, da tisto, kar velja izključno za naš »jaz« oni doživijo kot obsojanje, očitek ali kritiko na njihov račun. Torej, učili se bomo, 

 🙂 kako z »jaz-om« čimbolj stran od nepotrebne jaznosti in

 🙂 Kako z  »jaz-om« do še več prepotrebne jasnosti. 

Do naslednjič, ko se bomo lotili številnih konkretnih primerov za primerno doziranje »jaza« pa imam zate eno »domačo nalogo.« Vsak dan si vzemi nekaj minut časa in opazuj, kako nate vpliva izjava 

»Ne razumeš me.« – če jo izgovori ali bi jo izgovoril nekdo od tvojih bližnjih, saj na enako izjavo reagiramo drugače glede na čustveno povezanost s sogovornikom Potem pa si zapiši svoje odzive za  vsakega posebej (starš, partner, otrok, prijatelj, sodelavec, sorodnik, sosed, šef …) 

Kakšen občutek te je preplavil? 

Začudenje, ker sama nimaš tega občutka, da jo/ga ne bi razumela?

Občutek, da si naredila nekaj narobe?

Občutek, da se moraš braniti z izrazitim pojasnjevanjem, da to ni res?

Občutek, da moraš napasti po sistemu milo za drago, češ, saj »tudi ti mene ne razumeš«? 

Občutek krivičnosti, ker verjameš, da vse razumeš in ni fer, da to trdijo?

Razočaranje nad njimi, ker nisi pričakovala, da bi si o tebi mislili, da jih ne razumeš? 

Razočaranje nad seboj, ker si ne smeš dovoliti, da drugih ne razumeš?

Občutek apatije, ker ti je pravzaprav vseeno, ali se tvoj bližnji počuti razumljeno? 

Kaj si najprej pomislila?  Zapiši si ali posnemi svoj tok misli ob tej izjavi brez cenzure.

Kakšno čustvo ali več njih te je preplavilo? Žalost? Jeza? Strah? Nemoč? Zmedenost? Prezir? Ogorčenje? … 

Svoje rezultate 

    a) shrani in jih uporabi za primerjanje in eksperimentiranje s tem, kar se skupaj učimo v Malem slovarju ljubezni ali

    b) pošlji na moj e-naslov, če želiš, da ti izdelam bolj podrobno analizo vzorcev in značilnosti tvojega miselno-čustvenega sistema, kar ti bo pomagalo, da se še bolje spoznaš, razumeš in sprejmeš. Samoopazovanje in samospoznavanje samodejno izboljšujejo komunikacijske veščine in spretnosti, saj s tem, ko smo sami sebi dovolj »jazni« in »jasni« tudi druge bolj razumemo in sprejemamo.   

Kmalu se spet beremo, do takrat pa mi bodi fajntastično! 🙂