V drugem letniku gimnazije sem imela popravca iz fizike, ker se s profesorjem nisem strinjala, da je svetloba hitrejša od zvoka. Za potrebe prehoda v višji letnik sem na izpitu odigrala strinjanje, ampak v ta znanstveni abrakadabra še vedno pogosto podvomim. Dokaz, da se ne motim, se je približeval z nadzvočno hitrostjo. Oleg, Irena in Andreja so bili s svojim čvekanjem že prav oglušujoče blizu, čeprav jih še ni bilo moč videti. Čez četrt minute (v tretjem letniku gimnazije sem na popravcu iz matematike dobila pet) pa sem že v daljavi zagledala čredico treh norcev in med njimi izstopajočo Olegovo silhueto, ki je z obema rokama držala nekaj ogromnoznansko belega.
„Milly, prosim te, ne delaj takega cirkusa iz tega zmenka!“ sem še enkrat poskusila prijateljico iztrgat iz njenega evforično-sanjsko-nerealnega doživljanja stvarnosti. „Opraviči se jim, ker so morali zaradi tebe vzeti dopust in jim priznaj, da tipa poznaš šele 10 dni, da si ga spoznala po fejsu, ampak ga v resnici sploh ne poznaš, da sta si začela šele danes zjutraj mesidžirat in da naj Oleg za božjo voljo nemudoma vrne poročno obleko tja, od koder jo je po vsej verjetnosti ukradel!!!“
Zadnjih nekaj besed sem grozeče iztisnila skozi zobe, da bi Milly vsaj malo prestrašila, če je že ne uspem spametovati, ampak me sploh več ni poslušala, saj je stekla v objem preostalim članom naše druščine “Odličnih pet spreminja svet!“ Če bi pred desetimi leti vedela, da bom priča današnjemu dogajanju, bi zagotovo predlagala, da se poimenujemo „Odprti oddelek 4ever“, kajti pred mano se je odvijal sledeči prizor:
OLEG (brez enega samega vdiha): „Aaaaaaaaaaa, poglej tole obleko!!! Sposodil sem si jo iz novega poročnega ateljeja „SAMO ENKRAT SE ŽIVI, A POROČA VEČKRAT“. Totalno zadnji model, svež kot vroče žemljice! Počakaj, ti pokažem še čeveljčke! V torbi jih imam, bajdevej, a ni huda moja nova torba? Pa rekli so, da ti ob nakupu obleke uredijo najnovejšo egipčansko-holivudsko depilacijo po promocijski ceni, make-up in pričesko po polovični ceni, manikuro leve roke dobiš brezplačno, če pa zraven vzameš še tečaj predporočne joge in poporočne meditacije ti podarijo še pedikuro za oba, voziček za dojenčka in ovratnico za psa. A ni noroooooo????
MILLY (skokec v zrak in navdušen ploskec z ročicama): „Jaaaaa, norooooooooo!“
IRENA (glasno kot trener košarkarskega moštva v finalu svetovnega prvenstva): Da mu ne bi slučajno na zmenku blebetala o tem, kako se med PMS-jem vedno spremeniš v monstruma, ki se izmenjaje pet minut joka, pet minut kriči, vmes pa z rokavom trenirke briše slapove stopljene čokolade z brade. Med pogovorom se samo smehljaj! Smehljaj se in odgovarjaj samo z „ja“, „ne vem“, „mogoče“. Bodi skrivnostna! SKRIVNOSTNA! Niti besedice o čustvih! Nič čustvenega! Slišiš??? Bodi racionalna! Hladna! Nedostopna! Naj se hudič namatra preden ti natakne prstan!
MILLY (skokec v zrak in navdušen ploskec z ročicama): „Jaaaaaaa, prstaaaan!“
ANDREJA (z mirnim glasom ob prižiganju cigareta): In pazi! Ko te bo vprašal, koliko moških si imela, najprej poglej v tla, potem pa dvigni pogled, globoko se zazri v njegove oči in zapeljivo zašepetaj: „Naj ti priznam: bila sem lezbijka, dokler se nisi TI pojavil. Torej lahko rečeva, da sem na nek način še devica.“ Tako ga boš na najhitrejši način spravila v posteljo in preverila, ali je pravi zate. Stara moja, samo če je dober v seksu, se ti splača ves ta direndaj okrog poroke in ostalega sranja!“
MILLY (dvojni skokec v zrak in venček ploskcev z ročicama): „Jaaaaa, porokaaaaaa!“
MISHA (la Fontaine): „Tišinaaaaa! Milly, za božjo voljo, oglasi se že enkrat, ali pa ti bom za vse večne čase uničila funkcijo vibriranja na mobiju. In da mi takoj namesto poročne koračnice za zvonjenje namestiš sireno rešilca, da te bo večkrat na dan spomnilo, da si nora!“
Zavladala je tišina, na bližnjem zvoniku je ura odbila enajst, Milly je pogledala na telefon, komajda izustila „On je!!!“, pogoltnila cmok, podrgnila po ekranu in zažvrgolela v mikrofon: „Tukaj M.M., kdo je tam? Ooooo, ti si! Ne, ne motiš! Na vaji solo petja sem. I wanna be loved by you, just you and nobody else but you, I wanna bi loved by you, ba deedily deedily deedily dum boo doo bee doo!“ Vsi štirje smo jo nemo gledali. Mislim, da so tudi ostali trije končno dojeli, da se Milly meša. Nekaj časa je poslušala, potem nam je pomahala z dvignjenim palcem, v telefon zahehetala „Okej, velja, se vidiva!“ prekinila vezo in povsem hladno rekla: „Štefan je že danes službeno v Ljubljani. Dobiva se na večerji ob sedmih!“
Koliko mikrosekund je preteklo, preden je zavladala panika v našem kurniku? Ali se bo Milly uspelo pripraviti na zmenek v petih urah? Kdo je Štefan in kaj dela v Ljubljani? Vse to in veliko več boste izvedeli prihodnji teden.
– se nadaljuje –
Misha la Fontaine → Skoraj prepovedano