“Torej ti je odgovoril na esemes?” sem še enkrat preverila, ali sem prav slišala. “Ja, takoj! Še preden je bil dostavljen!” je zažvrgolela Milly, me objela čez mizo in pri tem seveda polila zadnji požirek moje limomete (metin čaj z limono v pollitrskem kozarcu, z ledom). “Čutim, da je on tisti pravi, Mishika moja! Čutim, čutim, čutim!”
Moje sive celice so skozi nosni prekat najprej sproducirale en pristen “hm”, potem pa sem se zapičila v vsebino esemesa, ki ga je Milly v zadnjih petih minutah prebrala najmanj petstokrat. Prebrala ga je z leve proti desni, z desne proti levi, od spodaj, od zgoraj, prebrala je vse samoglasnike, najprej vsakega posebej, potem pa vse skupaj, vse soglasnike skupaj in potem še posebej, preštela presledke in esemes prevedla v večino svetovnih jezkov. Domnevam, no, pravzaprav sem trdno prepričana, da ga je tudi kar sama sebi posredovala, da bi ga še enkrat dobila in še enkrat prebrala. Pri prevodu v francoščino sem ji poskusila pomagati tako, da sem ji kar naravnost rekla, da meni vse skupaj diši po Voulez vous coucher avec moi ce soir? in naj se za božjo voljo spet ne veseli prekmalu. “Ne!” – je prav nič marmeladasto, temveč totalno kategorično zanikala. “Čutim, da tokrat ne gre za tipa, ki bi me rad samo dol dal. Nasprotno, čutim, da se bova posteljne igrice šla do konca lajfa, on je tisti pravi, tisti za “forever”! Čutim to, Mishika moja, čutim!”
“Vabim te na zmenek v četrtek po službi. Se lahko veselim najinega srečanja?” se je glasilo sporočilo, ki je brez dvoma na Milly vplivalo tako, da se je v svoji glavi skregala z že tretjim modnim svetovalcem in svojo poročno obleko, čevlje ter torbico demonstrativno odnesla k naslednjemu, ki bo imel več posluha za njene modne muhe in žute minute. Vmes se je seveda naročila na seanso pri znani intuitivni osvetljevalki prihodnosti v mestni OSREČEVALNICI in za njene nezmotljive karte sestavila seznam najbolj perečih vprašanj, kot so: Kateri je najbolj primeren datum za poroko? Bo oče jokal na poroki, sestra plesala po mizi in mama delala sramoto? Ali nama bo uspelo v petih letih zgraditi hišo ob morju? Ali je gospodu Pravemu všeč Smolarjeva Daleč, daleč je za naju pomlad? Kaj naj mu kupim za deseto obletnico poroke? Ali naj psu dovoliva, da spi pri nama v spalnici itd, itd.
Da se film s podobno vsebino dejansko vrti v njeni buči je potrdilo zvonenje na mobiju. Kot strela z jasnega je prekinilo kratko nekajsekundno tišino, ki je zavladala med nama, ko si je Milly privoščila obilen nanos krvavo rdeče šminke na izsušene ustnice, izsušene in uboge od nenehnega grizljanja zaradi skrbi, ki ji ga je povzročilo globoko filozofsko vprašanje “kajnajmuodgovorimnaesemes.” Iz Millyjinega mobija je namreč precej srhljivo zadonela znana melodija, ki jo je davnega leta 1842 skomponiral gospod Jakob Ludwig Felix Mendelssohn Bartholdy. Res je, govorimo o Poročni koračnici! (Ne, ni res, da sem te podatke prepisala iz Wikipedije! To se spomnim še iz gimnazije! ;)))
Milly je glasno zakričala v slušalko: „A res? A prihajate? O, kako super!“, še bolj pa je na drugi strani očitno zakričal Oleg (ljubkovalno Olga, naš prijatelj gej), saj sem razločno slišala ko je zavpil: „Jaaaaaaa…tudi Ireniiiii in Andrejiiiii je uspelo dobiti dopust in vse tri prihajamooooo! Smo že na Prešercuuuu!“
„Milly? Kaj to pomeni? Kaj se dogaja?“ „Ja, prihajajo, da me boste pripravile na zmenek. Tokrat res ne bi rada česa zamočila, zato sem se odločila, da mi vse moje najboljše prijateljice pomagate in me pripravite na zmenek kot se šika. To je vendar moj bodoči mož“! „Ampak, Milly, saj mu sploh še nisi odgovorila, ali boš šla na zmenek?! In kako veš, da se bo res prikazal na zmenku?!?! Pa tudi tega ne veš, ali ti bo v živo enako všeč kot na fotki! Če ti je, za razliko od prejšnjih, ki ti nikoli niso pisali, takoj odgovoril na sporočilo, še ne pomeni, da je pravi!“ „Seveda je pravi! In veš, kako to vem? Čutim, Mishika moja, čutim“! „Ah!“ globoko sem vzdihnila in pogledala proti nebu. „Ko se pojavi tisti pravi, ženska ni več pri pameti pravi, na to naj se vsaka prijateljica pripravi!“
– nadaljevanje prihodnjič –
Misha la Fontaine → Skoraj prepovedano
(Foto: www.pixabay.com)