KRATKA, A SLADKA

Tokrat bo Osrečkova zdravilna zgodba postregla z naukom kar takoj, že na začetku. Sporočilo, ki ga nauk vsebuje je po mojem mnenju najlepše ubesedil svetovno znani Dalajlama in prepričana sem, da si ta njegov navedek že nekje prebrala ali slišala: TO, DA NE DOBIŠ, KAR SI ŽELIŠ JE VČASIH ČUDOVIT UDAREC SREČE. Sama bi besedo »včasih« kar zamenjala s »pogosto«. Življenjskih zgodb, ki pritrjujejo tej modrosti je verjetno na tisoče in tisoče vsak dan. Če se le naučiš prisluhniti svoji intuiciji se lahko v to prepričaš tudi sama. Po tem principu, da ostajam mirna pri vseh drobnih »NE-jih«, ki sem jih deležna tekom dneva, živim tudi sama že dolgo časa. Logični um hoče uveljaviti svojo trmo in se razburja, ker se stvari ne odvijajo tako kot si misli, da si želi, ampak intuicija ve – že dolgo, preden se zgodi dogodek, ki to potrjuje – da je vsak NE v resnici DA za nekaj drugega. Uriti se v razumevanju intuitivnih sporočil in tako uvideti, kako je vse v najlepšem redu je eno največjih daril, ki si ga človek lahko podari. Če bi se tudi ti rada odločila, da se v tem zavestno izuriš, me lahko kadarkoli kontaktiraš, da ti pomagam z bližnjicami do te veščine. Zdaj pa k zgodbici, ki je kratka, a zelo sladka. In so(n)čna. Tako kot najlepša poletja, ki se jih iz otroštva spomniš. Naj te navdihne, da boš spet preživljala dneve z več brezskrbnosti in se ne boš pustila zavesti črnogledosti ali slabi volji, ko se zadeve ne bodo odvijale točno tako kot si si zamislila.   

MIHA

Miha je mislil, da je pri svojih tridesetih letih dosegel vse, kar si človek lahko želi. Dobro izobrazbo, odlično službo, punco, ki jo je res oboževal. Zdela se mu je najlepša na svetu, užival je v pogovorih z njo, saj se je res znala zabavati, imela sta veliko skupnih interesov. Napočil je dan, ko se je Miha odločil, da jo bo zaprosil za roko. Kupil je zaročni prstan, v sodelovanju z osebjem iz kuhinje in natakarjem iz njune priljubljene restavracije se je dogovoril, kako bodo pripravili presenečenje zanjo, skratka, vse je teklo kot po maslu. Ko je napočil čas za sladico je Miha že kar pošteno drgetal od vznemirjenosti. Takoj, ko je njegova punca zagledala prstan na vrhu sladice v obliki vrtnice in pri tem glasno zavpila: »Ne mi s tem, no! Jojjj, zakaj ti nisem že prej povedala?!« – je začutil, kako se mu podira njegov sanjski svet. Obnemel je, ona je pa nadaljevala: »Miha, že nekaj časa ti želim povedati, da ne bi bila več s teboj, ker sem se zaljubila v drugega moškega. Oprosti, žal mi je res, ampak ti si mi tako predvidljiv, tako konvencionalen, tako mi je v resnici dolgčas s tabo. Nisem še pripravljena na resno življenje. Rada bi še kaj doživela, preden se odločim – če se sploh kadarkoli bom – za tako resen korak kot je poroka, družina … ma, saj veš: vse to, kar tebi toliko pomeni …«

Ko je Miha prišel k meni na terapijo, je od njunega razhoda preteklo že pol leta, a on je še vedno bil čisto na tleh. Celo službo je izgubil, saj njegovi nadrejeni niso mogli več tolerirati njegovih nenapovedanih odsotnosti in napak, ki jih je delal. Kar nekaj tednov je trajalo, preden sva uspela za silo pozdraviti njegove rane, celjenje pa se je začelo v tistem trenutku, ko si je dopustil, da mu na pomoč priskoči tudi njegovo lastno duhovno bitje in ko njegova čustva ter zakoreninjena prepričanja o tem, kako bi moralo biti, niso bili več edini vladarji. V času, ko me je obiskoval, sva uspela na zavidljivo raven dvigniti tudi njegovo intuitivno razumevanje sebe in sveta, zato je kmalu odkril, da ga v življenju zanimajo še druga področja. Iz njegove podzavesti sva uspela spraviti na plano tudi kar nekaj talentov, ki jih je tja potlačil v času izobraževanja in pehanja po dobrih zaslužkih. V novi službi, ki mu je prinesla res zanimive možnosti za napredovanje in razvoj njegovih poslovnih potencialov je spoznal Klaro. Kmalu se je iz njunega prijateljstva razvila tudi ljubezen, poročila sta se in Klara je kmalu zanosila. Nekega dne je prišel k meni, da mi pove, da ga ni več strah prihodnosti in da je s preteklostjo opravil. Preden sva se poslovila je rekel: »Še to ti moram povedati. Prejšnji teden sem srečal svojo bivšo punco. Bila je čisto zanemarjena in smrdela je po alkoholu. Obešala se je po meni in me spraševala, ali imam kaj denarja pri sebi, ker je padla v neke probleme. Da mi bo vrnila takoj, ko bo spet dobila kakšno službo. Priznala mi je, da je, že preden se je začela dobivati z mano, opravila sterilizacijo, ker ne želi imeti otrok. Povedala mi je, da ima spet novega fanta, ker se je prejšnji tudi hotel poročiti z njo. Izvedel sem, da je v resnici pet let starejša in da v resnici ni nikoli delala kot prevajalka. Nisem mogel verjeti. Najprej sem pomislil, zakaj mi je vse to povedala? A ne bi bilo boljše, če bi mi ostala v spominu takšna, kot sem si jo zapomnil ob razhodu? Potem sem pa dojel. Njen NE najinemu partnerstvu je bil DA moji pravi življenjski poti. Res sem srečen, da nisva skupaj. Vseeno pa sem se odločil, da ji bom pomagal kot človeku. Če bo le hotela sprejeti pomoč. Za začetek ji bom rekel, da ji denarja ne bom posodil, lahko pa ji plačam primerno terapijo.« 

Ponosno sem ga objela, potrepljala po rami in ga vprašala: »Sta se s Klaro že dogovorila, kako bo ime sinu?«  

V kolikor so ti naši navdihi na portalu premalo in potrebuješ iskreno, toplo podporo ter pomoč pri spreminjanju svojih slabih navad v nove navade, s katerimi boš življenje uživala bolj na polno, srečno in zadovoljno, se lahko kadarkoli obrneš na Silvijo. Kontaktiraj jo, zaupaj svojo težavo in zagotovo ti bo pomagala do primernih rešitev.