Martina Martinčič in Anita Mežek sta soustvarjalki projekta Sistemski pogled, kjer nevidno postane vidno, kjer skozi sistemske postavitve raziskujeta globlje dinamike odnosov v osebnem in poslovnem svetu.
Martina Martinčič je socialna delavka z dolgoletnimi izkušnjami v vodenju doma starejših občanov, kjer je poglobila razumevanje odnosov, odgovornosti in življenjskih zgodb ljudi.
Anita Mežek je pravnica z izkušnjami v večjih organizacijah in na vodstvenih funkcijah, ki jo že vrsto let zanimajo odnosi, notranji svet človeka in nezavedni vzorci v poslovnem okolju.
Skupaj sta se spoznali v okviru izobraževanja za sistemske postavitve in ju je povezala skupna vizija: ustvariti varen in strokoven prostor, kjer se lahko razkrijejo nevidne dinamike sistemov ter dobijo novo razumevanje in mesto.
Pozdravljeni Martina in Anita. Kako običajno začneta svoj dan: kava, matcha, čaj ali kaj čisto tretjega?
Martina: Moj jutranji ritual se začne zelo zgodaj, običajno med 4.30 in 5.00 uro zjutraj. To je čas, ki ga resnično potrebujem zase, za notranji mir in stik s sabo, preden se začnejo vse obveznosti v dnevu. Najprej si vzamem približno 15 minut za meditacijo, saj mi pomaga, da dan začnem bolj umirjeno, jasno in prisotno.
Nato si skuham kavo, ki jo spijem počasi in brez hitenja. Ti jutranji trenutki tišine so mi zelo dragoceni. Obvezno pa mi jutro polepša moj kuža Oli, s katerim se vedno še malo pocrkljava. In to je tisti topel, pristen del dneva, ki me res napolni s prijetno energijo.
Potem se v miru uredim in odpravim na delo. Čeprav so moji dnevi pogosto zelo intenzivni, mi ravno ta jutranja rutina daje občutek notranje stabilnosti, fokusa in povezanosti s sabo.
Anita: Za razliko od Martine so moja jutra običajno precej bolj dinamična in manj umirjena in tudi priznam, nekako nimam discipline vstati pred 5.55, če ni nujno. Moj obvezni jutranji ritual so energijske vaje, ki mi pomagajo, da se povežem sama s sabo in pripravim na nov dan. Nato pa se začne vsakdanji tempo, saj s sinom hitiva, da pravočasno ujame šolo.
Med vožnjo narediva dihalne vaje, kar mi je zelo dragoceno, saj me že zjutraj spomni na zavestno dihanje in prisotnost v trenutku. Meditacijo običajno vključujem čez dan, ko si izposlujem kak trenutek samo zase.
Sicer pa se skozi dan vedno znova trudim vračati v prisotnost in stik s sabo, tudi sredi vseh obveznosti in hitrega tempa. Prav ti majhni trenutki umiritve mi pomagajo ohranjati notranje ravnovesje in občutek povezanosti s sabo.
Če gremo čisto na začetek: kako bi opisali vsaka sebe in svojo pot do dela, ki ga danes opravljata?
Martina: Po izobrazbi sem socialna delavka in praktično celotno svojo poklicno pot delujem na področju varstva starejših. Zadnjih šest let sem uspešno vodila dom starejših občanov, kjer sem vsakodnevno delala z ljudmi, odnosi, odgovornostjo, vodenjem in zelo kompleksnimi življenjskimi zgodbami.
Če danes pogledam nazaj, vidim, da me je prav delo z ljudmi ves čas nezavedno vodilo proti globljemu razumevanju odnosov, sistemov in dinamike med ljudmi.
Leta 2023 sem se prvič srečala z družinskimi postavitvami in ta izkušnja me je zelo močno nagovorila. Kmalu zatem sem izvedela, da obstajajo tudi poslovne oziroma organizacijske sistemske postavitve. In prav to me je popolnoma prevzelo. Zdelo se mi je neverjetno, da lahko tudi organizacije, podjetja in odnose v poslovnem okolju pogledamo skozi sistemski pristop. Še danes opažam, da veliko ljudi sploh ne ve, da poslovne postavitve obstajajo, čeprav lahko prinesejo izjemne uvide v delovanje ekip, vodstva, odnosov in same organizacije.
Tako sem se najprej vpisala v šolo poslovnih in organizacijskih sistemskih postavitev pri Nataši Čebulj. Prav tam sva se spoznali z Anito in zelo hitro začutili, da naju povezuje podoben pogled na delo z ljudmi, podobne vrednote in velika želja po ustvarjanju nečesa globljega in drugačnega. Tako se je začelo najino čudovito sodelovanje in nastal je Sistemski pogled.
V preteklem letu sem zaključila tudi izobraževanje iz družinskih postavitev pri Ivani Oreški, s čimer sem svoje znanje še dodatno poglobila in povezala osebni ter poslovni sistemski pristop v celoto, ki jo danes živim in predajam naprej ljudem.
Anita: Po izobrazbi sem pravnica, večino svoje poslovne poti pa sem delovala v večjih sistemih na vodstvenih funkcijah. Dolga leta sem delala predvsem na področju organizacije, prava, vodenja in dela z ljudmi v poslovnem okolju. Vzporedno pa me je vedno zanimal tudi človek – njegovi odnosi, notranji svet in nezavedni vzorci, ki pogosto vplivajo na naše odločitve, odnose in tudi poslovne zgodbe bolj, kot si morda priznamo.
Po mamini smrti sem se vpisala v študij karmične diagnostike, sprva predvsem zaradi osebne poti in iskanja globljega razumevanja življenja. Z leti pa sem začutila, da želim pridobljeno znanje uporabljati tudi pri delu z ljudmi. Danes asistiram občasno v šoli za bioterapevte Neli Rep ter izvajam terapije karmične diagnostike. Pomemben vpliv na moj razvoj je imel tudi Marjan Ogorevc, ki ga globoko cenim.
Sistemske postavitve so v moje razumevanje človeka prinesle še dodatno globino. Zelo hitro sem začutila, da gre za pristop, ki na poseben način povezuje človeka, odnose, sisteme in globlje dinamike, ki pogosto ostajajo nevidne. Posebej blizu so mi organizacijske postavitve, verjetno tudi zato, ker prihajam iz poslovnega sveta in vsakodnevno vidim, kako močno odnosi, pripadnost, vodenje in nezavedni vzorci vplivajo na podjetja, ekipe in njihove rezultate.
Z Martino sva se povezali že na predsestanku za izobraževanje pri Nataši Čebulj in zelo hitro začutili, da naju povezuje podoben pogled na ljudi, odnose in način dela. Obe sva si želeli ustvarjati prostor, kjer bi lahko na varen, zrel in iskren način povezovali osebni in poslovni svet skozi sistemski pristop. Prav iz te skupne vizije se je rodila ideja o Sistemskem pogledu. Najina velika želja pa je predvsem to, da bi organizacijske postavitve pripeljali v čim širši krog podjetij ter ljudem približali drugačen pogled na odnose, vodenje in delovanje organizacij. Velikokrat v podjetjih začnemo z individualno pripravljenim programom, nato se dotaknemo prav konkretnih primerov. Zaposleni, ki se prvič srečavajo s tovrstnim pristopom, so naravnost navdušeni.
Kaj sta v začetku sodelovanja prepoznali druga pri drugi, da je bilo takoj jasno, da gresta v isto smer?
Prepoznali sva predvsem podoben odnos do dela. Obe zelo spoštujeva sistemsko delo in ne iščeva hitrih rešitev ali površinskih odgovorov. Pomembni so nama odgovornost, etika in zrel pristop. Prav tako nama je pomembna resnica procesa, ne ego moderatorja.
Hkrati pa sva si dovolj različni, da se lahko dopolnjujeva. Ena prinese več strukture, druga več občutka in mehkobe. Prav v tej kombinaciji nastaja zelo varen in stabilen prostor za ljudi. Velikokrat se pošaliva, da pri nama ena plus ena ni dve, ampak več kot tri in to klienti začutijo.
Kako bi nekomu, ki se s tem prvič sreča, razložili, kaj so družinske postavitve in kaj se skozi njih pravzaprav razkriva?
Družinske postavitve so metoda, ki omogoča vpogled v globlje dinamike družinskega sistema. Pogosto nosimo bremena, občutke ali vzorce, ki niso nastali samo iz naših osebnih izkušenj, ampak imajo korenine tudi v družinskem sistemu.
Skozi postavitev postane vidno tisto, kar je bilo prej nezavedno – na primer izključeni družinski člani, nezavedne lojalnosti, zamenjane vloge ali bremena, ki jih nekdo nosi namesto drugih.
Velikokrat ljudje prvič začutijo, da njihov problem ni “nekaj narobe z njimi”, ampak da sistem preko njih nekaj kaže ali poskuša uravnotežiti.
Kaj je v osnovi družinskega sistema tako pomembnega, da ima vsak v njem svoje mesto, in kaj se zgodi, ko ta red ni vzpostavljen ali ko so določeni deli sistema izključeni ali spregledani?
Vsak sistem teži k celovitosti. To pomeni, da imajo vsi, ki pripadajo družini, svoje mesto – tudi tisti, o katerih se ni govorilo, ki so bili pozabljeni, izključeni ali prezrti.
Ko nekdo nima svojega mesta, sistem pogosto išče način, da ga ponovno vključi. Takrat lahko nekdo iz naslednjih generacij začne nezavedno nositi njegova bremena, občutke ali usodo.
To se lahko kaže kot občutek teže, neuspeha, ponavljajoči se odnosi, konflikti ali celo telesni simptomi. Ko pa se red ponovno vzpostavi in vsak dobi svoje mesto, se sistem umiri in tudi posameznik pogosto začuti več notranjega miru in jasnosti.
Ko se v sistemu ponovno vzpostavi red, kaj se po vajini izkušnji takrat dejansko spremeni pri človeku in v njegovem doživljanju življenja?
Največkrat ljudje opišejo občutek olajšanja. Kot da nekaj, kar so dolgo nosili, ni več njihovo breme. Pojavi se več notranjega miru, jasnosti in občutek, da lahko končno stojijo v svojem življenju bolj stabilno.
Ne gre za to, da bi se zunanje okoliščine čudežno spremenile čez noč. Spremeni pa se notranja drža človeka – in prav iz tega potem pogosto nastanejo tudi zelo konkretni premiki v odnosih, poslu, zdravju ali odločanju.
Dotaknimo se poslovnih sistemskih postavitev. Kako bi jih predstavili nekomu brez predznanja o njih?
Poslovne sistemske postavitve so način, kako pogledati organizacijo kot živ sistem. Tudi podjetja imajo svojo zgodovino, odnose, red in dinamike. Ko je ta red porušen, se to pogosto pokaže skozi konflikte, izgubo fokusa, slabo komunikacijo ali občutek zastoja.
Sistemska postavitev omogoči, da pogledamo pod površje problema in vidimo, kaj sistem v resnici kaže. Pogosto vzrok ni tam, kjer ga organizacija išče.
Kako v praksi izgleda delo s sistemsko postavitvijo, kaj vse se začne v prostoru odpirati in razkrivati?
Proces je zelo izkustven. Klient najprej predstavi temo ali vprašanje, nato pa se elementi sistema postavijo v prostor – lahko preko predstavnikov ali simbolov.
Zelo hitro se začnejo kazati odnosi, napetosti, izključitve ali dinamike, ki jih prej ni bilo mogoče jasno videti. Pogosto pridejo na površje občutki, ki jih ljudje nosijo že dolgo, pa jih niso znali povezati z izvorom.
Kar ljudi največkrat preseneti, je, kako natančno sistem pokaže bistvo, brez dolge analize.
Kateri so najpogostejši znaki, da ima organizacija sistemski zastoj, in kaj se po vajini izkušnji najpogosteje skriva v ozadju težav?
Najpogostejši znaki so ponavljajoči konflikti, nejasne odgovornosti, izguba smeri, velika fluktuacija zaposlenih ali občutek, da organizacija kljub velikemu trudu stoji na mestu.
V ozadju pa pogosto niso “problematični ljudje”, ampak porušen sistemski red. Na primer nejasna hierarhija, nerazčiščeni odnosi med ustanovitelji, neprevzeta odgovornost ali pa pomembni dogodki iz zgodovine podjetja, ki niso bili zares priznani.
Kaj se začne dogajati v trenutku, ko se začnejo razkrivati vzorci in se sistem ponovno začne postavljati v red?
Ko sistem dobi možnost, da pokaže resnico, se pogosto sprosti velika količina energije. Napetosti se začnejo umirjati, odnosi postanejo bolj jasni, ljudje lažje zavzamejo svoje mesto in odločanje postane manj obremenjujoče.
Velikokrat ni potrebno “siliti rešitev”. Ko sistem ponovno stoji bolj v redu, začne življenje samo teči drugače.
Kakšno vlogo imajo pri tem vodje in kje se od njih največkrat pričakuje nekaj, kar v resnici ni njihova realna odgovornost?
Vodje imajo zelo pomembno vlogo, ker pogosto nosijo ton celotnega sistema. Hkrati pa od njih ljudje velikokrat pričakujejo tudi stvari, ki niso njihova odgovornost – na primer da rešujejo osebne stiske zaposlenih ali nosijo čustvena bremena celotnega kolektiva.
Ko vodja začne prevzemati stvari, ki niso njegove, sistem izgublja jasnost. Dober vodja ne rešuje vsega, ampak ustvarja jasen, varen in odgovoren prostor, v katerem lahko vsak prevzame svoj del.
Kaj ljudi pri prvem stiku s sistemsko postavitvijo najpogosteje preseneti?
Najbolj jih preseneti to, kako natančno se pokažejo dinamike, čeprav predstavniki ne poznajo njihove zgodbe. Pogosto rečejo, da imajo občutek, kot da sistem “govori sam”.
Veliko ljudi preseneti tudi to, da postavitev ne deluje na ravni razuma, ampak predvsem skozi občutek in neposredno izkušnjo.
Kaj vaju osebno najbolj uči delo z ljudmi, organizacijami in sistemi o odnosih in odgovornosti?
Da odnosov ni mogoče zares urediti brez odgovornosti. In da ljubezen ali dobra namera sama po sebi pogosto ni dovolj, če ni reda.
Sistemi nas vedno učijo ponižnosti. Ko človek vidi, koliko stvari nosimo nezavedno in kako močno smo povezani med seboj, začne drugače gledati nase in na druge.
Kaj je pri sistemskih postavitvah najpomembnejše, da ljudje razumejo, preden vstopijo v proces in kdaj je pravi čas?
Pomembno je razumeti, da sistemske postavitve niso “hitra rešitev” ali predstava, ampak globok proces srečanja s sabo in s sistemom, ki mu pripadamo.
Pravi čas je takrat, ko človek začuti pripravljenost pogledati globlje in prevzeti odgovornost za svoj del zgodbe.
V mesecu oktobru gostita mednarodni dogodek s Tizianom Sguersom. Kdaj točno bo dogodek potekal, kaj se bo na njem dogajalo in kaj lahko udeleženci od te izkušnje realno pričakujejo?
in 4. oktobra 2026 bova na Bledu gostili mednarodno priznanega moderatorja sistemskih postavitev Tiziana Sguersa, ki prihaja iz Italije, dela, živi in ustvarja pa v Avstraliji in je znan po svojem zelo globokem, jasnem ter prizemljenem načinu dela z ljudmi in sistemi.
Gre za dvodnevni izkustveni dogodek, namenjen vsem, ki čutijo, da se v njihovem življenju, odnosih ali poslovni poti ponavljajo določeni vzorci, zastoji ali notranji občutki, ki jih z razumom pogosto ne morejo popolnoma pojasniti. Sistemske postavitve namreč omogočajo vpogled v globlje dinamike, ki pogosto ostajajo nevidne, pa vendar močno vplivajo na naše odločitve, odnose, uspeh, zdravje in notranji mir.
Dogodek bo potekal v obliki skupinskega procesa, kjer bodo udeleženci lahko:
– aktivno postavili svojo temo,
– sodelovali kot predstavniki v postavitvah drugih,
– ali pa zgolj opazovali procese in preko njih prihajali do lastnih uvidov.
Zelo pogosto ljudje največ premikov doživijo ravno skozi opazovanje drugih zgodb, saj sistemi med seboj globoko resonirajo.
Teme, ki se običajno odpirajo na takšnih dogodkih, so zelo različne:
partnerski odnosi, odnos z mamo ali očetom, občutek nevrednosti, notranji nemir, izgube, ponavljajoči se konflikti, težave pri postavljanju meja, poslovni zastoji, odnos do denarja, uspeha ali lastnega mesta v življenju.
Tiziano je posebej prepoznaven po svoji sposobnosti, da zelo hitro začuti bistvo dinamike in ljudi vodi na način, ki je varen, spoštljiv in hkrati izjemno globok. Njegovo delo ni usmerjeno v “hitre rešitve”, ampak v resnične notranje premike, ki se pogosto začnejo šele po dogodku in se nato postopoma odražajo tudi v vsakdanjem življenju.
Od te izkušnje lahko udeleženci realno pričakujejo:
– globlje razumevanje sebe in svojih odnosov,
– pomembne osebne uvide,
– več notranjega miru in jasnosti,
– občutek olajšanja,
– drugačen pogled na življenjske situacije,
– ter premik v smeri večje povezanosti s sabo in svojim življenjem.
Pomembno nama je poudariti, da sistemske postavitve niso predstava ali “duhovni spektakel”, ampak zelo živ in iskren proces srečanja s tem, kar v nas in v naših sistemih potrebuje biti videno, priznano ali postavljeno na svoje pravo mesto. Dogodek bo potekal v majhni skupini tako, da bo res vsak izmed udeležencev lahko odnesel iz delavnice, kar je največ možno.
Več informacij o dogodku:
sistemskipogled.si/tiziano-sguerso
Če bi morali pustiti eno misel ljudem, kaj bi jima rekli?
Morda to, da ni potrebno vsega nositi sam.
Veliko stvari, ki jih doživljamo kot osebni neuspeh ali težavo, ima globlje ozadje in pogosto se spremembe začnejo že v trenutku, ko si dovolimo pogledati širšo sliko.
In ko vsak v sistemu ponovno najde svoje pravo mesto, življenje pogosto postane precej bolj mirno, jasno in pretočno.
Kontakt
Martina Martinčič & Anita Mežek
https://sistemskipogled.si
Facebook: Sistemski pogled
Instagram: sistemskipogled
Martina in Anita, hvala vama za vajin čas, odprtost in vse dragocene informacije, ki sta jih delili z nami. Veselje je bilo spoznati vajin pogled na delo in pristop, ki ga soustvarjata v okviru projekta Sistemski pogled. Želim vama veliko uspeha na nadaljnji poti in pri vseh prihodnjih projektih.
Maja B.♥