
Mihaela Kežman je strokovnjakinja s širokim spektrom znanj in izkušenj, učiteljica 2. stopnje fraktalne risbe, ki se osredotoča na metodo fraktalnega risanja. Kot doktorica znanosti na področju socialne gerontologije, profesorica in docentka, prinaša edinstven pristop k razumevanju in izboljšanju kakovosti življenja starejših. Njena strast do raziskovanja medgeneracijskega povezovanja in aktivnega preživljanja časa starejših jo vodi v inovativno delo, kjer združuje teorijo in prakso.
Mihaela, hvala, da si si vzela čas za najin intervju. Kdo je Mihaela in s čim točno vse se ukvarjaš?
Včasih se mi zdi, da sem človek tisočerih zanimanj. Veliko stvari me navdušuje, rada raziskujem, se učim, berem, preizkušam, kreiram, rišem, pišem, predavam, vodim delavnice in preživljam čas s pozitivnimi ljudmi …
Si profesorica-docentka in svetovalka, a tudi podjetnica. Kateri del tvojega dela ti prinaša največ z zadovoljstva?
Težko bi rekla, da me eno delo bolj in drugo manj izpolnjuje. No, administrativnega dela podjetniškega dela res ne maram (to prepuščam možu). Sicer pa na eni strani rada delam s študenti, z mlado generacijo, ki šele vstopa v svet odraslosti. Na drugi strani se rada ukvarjam s »terapevtskimi pristopi« (čeprav sama nisem terapevtka), kot je npr. fraktalna risba. To delo mi je ljubo, ker je krasno videti, kako nekdo napreduje, raste in dela velike korake (ali pa tudi čisto majhne, samo da so) na poti k svoji celovitosti, k svojemu bistvu. Kako nekdo postaja (še) boljša verzija sebe. Veliko pa delam tudi s starejšimi. Vodenje delavnic in predavanj zanje me vselej napolni, navdahne in vedno znova da kakšno novo spoznanje iz zakladnice bogatih izkušenj starejših. Delo s starejšimi mi pomaga, da znam bolj ovrednotiti trenutno življenje. Vse skupaj pa se mi zdi kot sestavljanka koščkov, ki skupaj tvorijo mozaik, krasno sliko.
Mi lahko prosim na kratko predstaviš Zavod Prosum in njegovo poslanstvo?
Zavod Prosum je bil ustanovljen z namenom delati dobro. Tudi prevod besede prosum pomeni delati dobro. V okviru delovanja zavoda sem želela dati neki dober doprinos posamezniku in družbi. V okviru tega danes v večini potekajo različna izobraževanja, predavanja in delavnice s področja kreativnosti, komunikacije, vezano na starejše odrasle in na mlajšo generacijo. Veliko sodelujem z Univerzami za 3. življenjsko obdobje, knjižnicami, društvi, fakultetami …
Tvoja pot je zelo usmerjena v pomoč starejšim, vendar si se odločila tudi za različne alternativne terapije, kot je fraktalna risba. Kako si prišla do te metode in kako ti je spremenila življenje?
V enem obdobju sem delala s starejšimi in ta ciljna skupina me je zelo pritegnila, da z njo delam (zato tudi doktorski študij iz socialne gerontologije). In čas pandemije je tudi meni (tako kot verjetno mnogim) odprl neke nove možnosti pridobivanja znanja. Zato sem se v tem času (zagotovo nenaključno) srečala s fraktalno risbo, ki me je potegnila vase in na zelo pozitiven način »okužila«. Meni je to veliko stvari obrnilo na glavo. Najprej prepričanje, da jaz pa ne znam risati – fraktalno risbo zna risati vsak, ki lahko drži svinčnik v roki. Potem pa je še tukaj potovanje skozi risanje ciklusa fraktalnih risb (ki pa ima terapevtski vidik), kjer greš najprej v globlje vidike spoznavanja svojih potencialov, blokad, izzivov in priložnosti … in seveda tudi v spreminjanje vzorcev, ki ti morda niso najbolj ljubi. To je tisti del, ki ni najbolj zabaven (a z risanjem tudi postane), prinese pa odpiranje novih možnosti in bolj polnega življenja. Ko se premikaš najprej (ali bolj k sebi) je, kot da lahko vdihneš vedno več zraka …
Kakšne so bile tvoje začetne izkušnje pri poučevanju fraktalne risbe? Ali si se srečala s kakšnimi izzivi?
Velikokrat sem se srečala s tem, da so to ljudje zavrnili, ker pač ne znajo risati (čeprav pravim, da vsaka metoda ni za vsakega, je pa dobro, da poznamo več metod, ker si lažje izberemo tisto, ki nam najbolj ustreza). Velikokrat vidim, da se ljudje težko sprostijo v risanju. Ker mi smo vajeni biti ves čas v glavi (v produktivnosti, umu, rezultatih – ki naj bodo takoj, v merjenju učinkov, v hitenju …). Risanje pa je nekaj, kar je tudi za dušo, da napolnimo tudi naše srce. Hrana za srce in dušo. Temu v sodobnem modernem hitrem svetu ne dajemo prevelike pozornosti. Kot zadnje pa tudi to, da delam pretežno s starejšo populacijo, kjer so morda pri kom že zaznane kakšne slabše motorične in kognitivne sposobnosti. In sprejeti občutek, da več ne gre tako, kot 40 let nazaj, je včasih izziv. Vendar mi je ob tem vedno lepo videti napredek ob rednem delu. Ne glede na leta. Tudi v pozni starosti. Najstarejša naša udeleženka je imela namreč 94 let.
Fraktalno risanje je zelo posebna metoda, ki se uporablja v terapevtske namene. Mnogi morda še niso slišali za to tehniko. Kako bi jo na kratko opisala in kaj jo dela tako edinstveno?
Pri metodi fraktalnega risanja gre za spontano risanje različne linije, ki jo na koncu sklenemo. Riše se po določenih pravilih (glede na vrsto risbe). Kar pa je še posebej zanimivo, da se riše z zaprtimi očmi. Zato tisti, ki zelo dobro rišejo, ne pridejo toliko do izraza in tisti, ki nimajo talenta za risanje, tega nihče ne opazi. Nato se nastala polja barva, prav tako po določenih pravilih. Ob tem nastajajo določeni vzorci, pogosto ponavljajoči, ki nam lahko veliko povedo o osebi. Lahko pa te vzorce pod mentorstvom tudi namensko spreminjamo in takrat govorimo o tem terapevtskem učinku fraktalnega risanja ali o korekcijski fraktalni risbi.
Torej fraktalno risanje ni zgolj umetnost, ampak ima tudi terapevtske učinke. Kakšni so ti učinki na psihološkem in čustvenem nivoju?
Največkrat udeleženci pravijo, da se ob tem sprostijo, umirijo, uživajo, da je to zanje kot meditacija. Velikokrat poročajo o izboljšanem počutju, v smislu razpoloženja (kromoterapija kot sestavni del te metode govori ravno o tem, kako barve vplivajo na počutje in razpoloženje posameznika). Manj je anksioznosti, apatičnosti, poraste motivacija, volja … Skozi fraktalno risanje se razvijajo potencial, kreativnost, organizacija, pozornost, koncentracija … ob risanju novih vzorcev pa se kreirajo tudi nove nevronske povezave (nevroplastičnost kot drugi sestavni del te metode). In tako smo tudi delali eno raziskavo s starejšimi odraslimi (vzorec okoli 120 oseb), ki so bili vsaj 2 meseca vključeni v redno risanje fraktalne risbe in ugotovili, da so se jim izboljšale kognitivne sposobnosti in celo se je izboljšalo splošno zdravje.
Zanimivo! Kako pa se ta metoda izvaja v praksi?
V praksi lahko poteka na različne načine. Lahko se posameznik vključi v uvodni modul, kjer spoznavamo samo metodo na prvem srečanju in začnemo z risanjem, na drugem srečanju spoznavamo korekcijsko fraktalno risbo, s katero spreminjamo določene vzorce in nato sledi (ob podpori, spremljavi in individualnem delu) risanje skupno 21 fraktalnih risb. To lahko poteka v skupini ali individualno. To je tista osnova fraktalnega risanja. Drug vidik je vključevanje in risanje posameznih (umetniških) fraktalnih risb, s katerimi lahko zgolj razvijamo kreativnost ali pa delamo na točno določenem področju (npr. fraktalna mandala za vzpostavljanje ravnovesja ali pa videti nevidno, s katero urimo pozornost, koncentracijo …). Tretji vidik pa je vključitev v kakšen program delavnic. Tako npr. vodim 8-tedenski program za razvoj kognitivnih sposobnosti. Seveda se različne delavnice lahko tudi poljubno kombinira, odvisno od želja posameznika ali skupine (odlično tudi za team buildinge).
Tako zaprtih oči kot tudi na prvi pogled preprost postopek. Kaj pa pomeni “fraktalen vzorec”? Kakšna je njegova simbolika v tem kontekstu?
Vsak nariše unikaten vzorec, ki ima svoj pomen, kot prstni odtis. Včasih kdo reče, da je to povsem enostavno čečkanje. A že na uvodni delavnici potem reče, da ni tako enostavno, če želiš osvojiti vsa pravila, ki jih je na začetku nekoliko več …
Ali obstajajo posebni vzorci ali barvne kombinacije, ki so še posebej učinkoviti?
Globlje ko gremo v tej metodi, več znanja in pravil se odpira. Več možnosti. Korekcije se prilagajajo vsaki risbi posebej. Nekatera pravila pa so univerzalna in vedno delujoča. Npr. če nekdo v spontani fraktalni risbi uporabi veliko barv, pritiskov in linij, ki kažejo na to, da ima oseba veliko stresa v življenju, potem je to nujno treba z določenimi barvami, pritiski in linijami spremeniti in uporabiti drugačne vzorce in kombinacije. V kolikor tega ne naredi, lahko dobimo tudi prognozo – napovemo lahko (pač po zdravi kmečki pameti), kam ta pretirani stres vodi čez nekaj let …
Bralke zagotovo zanima, ali je fraktalno risanje bolj individualni proces ali se ga da izvajati tudi v skupinah? Kakšne so prednosti vsakega pristopa?
Največkrat poteka v skupini. Kajti skupina ima svoje prednosti izmenjave mnenj, podpore, spodbude in motivacije. Nekateri pa si želijo tudi individualnih srečanj (vendar redkeje). Je pa res, da ima posameznik v tem primeru veliko možnosti spraševanja, pogovarjanja in ima pravzaprav vso pozornost zase.
Ali meniš, da je ta metoda primerna za vsakogar, ali je potrebna posebna pripravljenost in talent, da se odpreš takim terapevtskim pristopom?
Primerna je za vsakogar, ki lahko drži svinčnik v rokah. Veliko se te metode uporabljajo že v vrtcih, tudi v OŠ, sama pa jo veliko uporabljam tudi pri najstarejših. Vse generacije uživajo v fraktalnem risanju. Talent definitivno ni potreben. Je pa potrebno, da ti ta metoda sede. Nekdo bo v življenju delal premike ob psihoterapiji, nekdo skozi tek, nekdo skozi somatiko, nekdo skozi terapevtsko pisanje, nekateri pa skozi risanje … nobena metoda ni univerzalno najboljša. Mi smo različni med seboj in zato je prav, da imamo različne metode na razpolago.
Koliko časa pa običajno traja, da opazimo spremembe? Ali je že ena sama seansa dovolj za sprostitev in čustveno olajšanje?
Za to, da se sprostimo, umirimo, ugasnemo svoj um … je lahko že ena delavnica dovolj. Težko pa bi rekla, da se ob eni aktivnosti ustvari dolgotrajen učinek. Pravijo, da je treba neko stvar delati in ponavljati najmanj 2 do 3 mesece, da se tudi v naših možganih ustvarijo nove sinapse (povezave) in posledično spremembe. Zato tudi risanje ciklusa traja pr. 2-3 mesece.
Kaj je po tvojem mnenju notranja harmonija in kako jo povezuješ z umetnostjo, zlasti s fraktalnim risanjem?
Harmonija je, ko smo v ravnovesju sami s seboj. To je malce težje razložiti. Ker se velikokrat ne zavedamo, da nismo v ravnovesju s seboj. A najlepše se kaže, ko nam na vseh področjih stvari gredo dobro. Takrat običajno smo v ravnovesju. Če nekdo reče, da je v ravnovesju in da je čudovito, a ima neprestano neke zdravstvene (ali finančne ali odnosne ali …) težave potem verjetno ni ravno v ravnovesju. Mi v vsaki risbi iščemo in ustvarjamo ravnovesje. Roka in naši možgani so močno povezani. In to, kar ustvarja naša roka, se prenaša tudi v naše življenje.
Fraktalno risanje je tudi neke vrste meditacija, ki nam omogoča, da se osredotočimo na vzorce in tako zmanjšamo notranji nemir? Kako pa ta proces (fraktalno risanje) konkretno vpliva na naše psihološko stanje?
Mi smo veliko časa v svojem umu. V glavi. Delujemo na racionalnem nivoju. Ob risanju pa se iz glave izpustimo v svoje telo. Misli ugasnejo. Znajdemo se v trenutku tukaj in zdaj. Pravzaprav je to edini del življenja, ki je resničen – ta trenutek. In ta prisotnost v tem trenutku nam omogoča drugačno (bolj polno) čutenje sebe, zavedanje svojega telesa, lažje se povežemo s svojo intuicijo. Drugače zaznamo svoje potrebe.
To pomeni, da se fraktalna risba lahko uporablja kot orodje za izboljšanje psihičnega zdravja? Kako natančno pa lahko pomaga pri lajšanju stresu in tesnobi?
Veliko stresa in tesnobe nastane, ko smo bodisi v preteklosti ali prihodnosti. Ko smo v preteklosti in razmišljamo, kako bi, kako ne bi, kaj smo in kaj nismo, ko analiziramo in se ukvarjamo s preteklostjo, ki je ne moremo spremeniti. Ali ko smo v prihodnosti in se ukvarjamo s tem, kaj vse še moramo (čeprav samo umreti moramo, vse ostalo pa imamo izbiro), delamo načrte in se ukvarjamo s strahovi, kaj bo (čeprav se več kot 95 % teh strahov sploh ne uresniči). In tako smo veliko časa povsod drugod, le v tem trenutku ne. Fraktalne risbe pa nam pomagajo biti prisotni v tem trenutku. In tako se naša stres in tesnoba avtomatsko zmanjšata.
Kaj bi priporočala tistim, ki se trudijo najti svoj notranji mir in ravnovesje v svetu, ki je preplavljen s hitrim tempom in zunanjo stimulacijo?
Priporočala bi jim, da najdejo način in tehniko, s katero jim bo to uspelo. Najprej je treba narediti korak akcije. Se lotiti zadeve in jo preizkusiti. Pa naj bo to katerakoli tehnika (fraktalna risba zagotovo ni pisana na kožo vsakemu, zagotovo pa je vsakemu neka tehnika pisana na kožo). Če je ne preizkusiš, ne moreš trditi, da ne deluje. In nobena tehnika ne deluje, če vajo narediš 1x. Nikomur še niso zrasle mišice, ko je 1x šel na sprehod.
Meniš, da bi lahko fraktalno risanje v prihodnosti postalo bolj vključeno v šole, bolnišnice ali domove za starejše?
Zagotovo. In veliko se dela na tem. V šole se že zelo dolgo in intenzivno vključuje, predvsem kot izbirne ali dodatne vsebine. Tudi v bolnišnice. Vem, da so nekatere kolegice zelo aktivne na tem področju. V domove za starejše pa se intenzivno uvaja v zadnjem obdobju. Tudi sama delam precej na tem področju, tudi z mednarodnim projektom, ki sem ga zadnji 2 leti vodila.
Tvoj Erasmus+ projekt na temo spodbujanja razvoja kognitivnih sposobnosti starejših s pomočjo art terapije je zelo zanimiv. Kako si prišla do ideje za ta projekt in kako ga izvajaš v praksi?
Delo s starejšimi je prepoznavanje tudi njihovih izzivov. In eden izmed izzivov je tudi kognitivni upad (ki pogosto vodi v demenco, le ta pa intenzivno narašča v zadnjem obdobju). Želela sem delati na področju preventive. Kako preprečiti ta upad. In ker sem dobro poznala učinke risanja fraktalne risbe, sem bila prepričana, da bi s to metodo lahko vplivali tudi na razvoj in ohranjanje kognitivnih sposobnosti pri starejših. Povezala sem se z mojo učiteljico (ki je metodo fraktalna risba iz Rusije prinesla na Balkan) Martino Kosec iz Hrvaške in skupaj sva pripravili 2-mesečni program aktivnosti za starejše. Da preizkusiva, ali ta metoda zares deluje, sva naredili tudi raziskavo (merili sva stanje pred vključitvijo in po zaključku) in dobili izjemne rezultate. Na vseh merjenih področjih se je izkazalo izboljšanje, celo na splošnem zdravstvenem stanju. Udeleženci so bili 2 meseca vključeni v redne tedenske aktivnosti risanja fraktalne risbe in pridobivanja določenih vsebin, vezanih na demenco. Ob koncu sva naredili tudi 2 razstavi teh krasnih nastalih fraktalnih risb v Sloveniji in na Hrvaškem ter izdali priročnik Spretne roke aktivni možgani, kjer so predstavljena splošna dejstva, veliko je vaj in nekaj izdelkov udeležencev. Da pa se bo projekt nadaljeval tudi po zaključku financiranja, sva usposobili tudi 8 mentorjev, ki bodo nadaljevali s tem delom. Ta mentorski program je postal tudi del najinih rednih aktivnosti in tako tudi nadalje usposabljava mentorje, ki bi želeli samostojno voditi programe za delo s starejšimi (s poudarkom na ohranjanju in razvoju kognitivnih sposobnosti). Projekt se je sicer že zaključil, vendar je odprl mnoga nova izhodišča in dal še večji zalet, da bom na tem področju delala še zagotovo veliko.
Kaj bi svetovala nekomu, ki bi želel preizkusiti fraktalno risanje, vendar ni nikoli poskusil ničesar podobnega? Kako naj začne in kaj naj pričakuje od prve izkušnje?
Da poišče nekoga, ki je učitelj fraktalne risbe, da ga vpelje v svet fraktalne risbe. Za začetek je uvodni modul povsem dovolj in že s tem naredimo veliko. Ker potem pa se stvari samo odpirajo. Vidiš, kaj ti leži, kaj te zanima, v katero smer želiš z risanjem. Ali pa morda vidiš, da je uvodni modul povsem dovolj zate. Treba je samo začeti. Lahko sicer poskusiš tudi sam, ampak izkušnje kažejo, da tudi če nekdo začne sam, se potem vključi v uvodni modul, ker mu nekaj ključnih informacij in znanja manjka. Kolikokrat slišim besede: če bi vedela, kako je dobro, bi se že zdavnaj prej vključila.
Mihaela, vse, kar počneš, je usmerjeno v izboljšanje kakovosti življenja ljudi. Kako pa ti osebno skrbiš za svoje duševno in telesno zdravje? Imaš kakšne posebne rituale ali prakse?
Jaz imam ta privilegij, da lahko delam tisto, v čemer zares uživam. Zato si že delno v delu nabiram potrebno energijo. Veliko dobim nazaj od svojih udeležencev, študentov, ko vidim rezultate. Sicer pa tudi sama veliko rišem fraktale, veliko stvari odlagam in razrešujem tudi skozi pesmi, ki jih pišem (izdala sem tudi svojo pesniško zbirko), uživam v sprehodih, v branju dobrih knjig in v družbi pozitivnih ljudi ter seveda v krogu svoje družine.
Vabljeni na na posebno on-line delavnico risanja fraktalov, kjer bomo skupaj ustvarjali ravnovesje in harmonijo – tako na papirju kot v vsakdanjem življenju – https://zavod-prosum.si/dogodki/.
Kontakt:
Mihaela Kežman
Trebež 2a, 8253 Artiče
+386 40 897 180
fb: Zavod Prosum
https://zavod-prosum.si
Hvala Mihaela za tvoje dragocene odgovore. Moj portal ti želi veliko uspeha in zadovoljnih strank.