Mobing je angleški izraz za psihično zlorabo in nasilje na delovnem mestu. Kakor slišim in mi stranke razlagajo, ga je čedalje več. Zagotovo ste tudi vi kdaj bili deležni, ali ste vsaj slišali, da delodajalec zna popolnoma neprizadeto reči, da ali bo delavec delal do pozno v noč in da se nima kaj za pritoževati, ali bo pač letel ven, saj jih na zavodu za zaposlovanje čaka cela vrsta, ki bodo z veseljem delali po deset ali več ur na dan.
Tako se na delovnem mestu ustvarja psihoza, strah in nelagodje, ki zagotovo ne vplivajo najbolje na delovne rezultate in klimo v organizaciji ter med zaposlenimi, ki so navsezadnje več tam kot doma, če smo čisto iskreni in direktni.
Definicijo in faze mobinga sem povzela po odlični akciji oziroma javni pobudi organizacije MedOverNet, ki se imenuje Ustavi se. Povzemajo, da je mobing trpinčenje na delovnem mestu in Zakon o delovnih razmerjih ga definira kot očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posamezniku na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Mobing lahko poteka med sodelavci ter med pod ali nadrejenimi. Takole opredeljeno psihično nasilje vsebuje verbalno in čustveno nasilje, ki škoduje kariernemu razvoju posameznika, lahko pa preraste tudi v spolno nadlegovanje, na grožnje s fizičnim obračunavanjem ter povzročanjem materialne škode.
Kako se počutijo žrtve mobinga?
Predvsem se počutijo ponižane, zlorabljene, nemočne, žalostne, besne a pravzaprav v pat poziciji, ko si ne upajo iti k nadrejenim poročati o mobingu, če se dogaja med sodelavci, če pa je zaposleni žrtev mobinga nadrejenih, pravzaprav ne more kaj dosti, kot da se s pomočjo odvetnika obrne na sodišče ter tako dobi svojo pravico za storjene posledice, ko jih na posamezniku pusti tovrstno čustveno in psihično nasilje. Roko na srce, malokdo ima denar in močne živce, da se poda na pot pravde, četudi je mobing definiran v slovenskem Zakonu o delovnih razmerjih, a naj bi bil težko dokazljiv. K sreči že obstaja pravna praksa, ki kaže, da so bile ugotovljene zlorabe in mobing, ki je bil tudi sankcioniran, Upati je, da bodo sodniki vzeli to za primer, po katerem se lahko ravnajo v bodoče.
Obstajajo faze nasilja na delovnem mestu, saj je to proces, ki lahko traja tudi po več let. Mobing je pravzaprav prvi definiral švedski raziskovalec Heinz Leymann, ki je mobing razdelil na pet faz, ki si sledijo takole:
Prvo je začetni dogodek, ko je prišlo do oviranja žrtve pri izpolnjevanju delovnih nalog ali je prišlo do neprimerne organizacije dela. Nato se začenjajo psihološki pritiski, ki pomenijo začetek dinamike trpičenja in socialne izolacije žrtve, kar pomeni, da se preneha komunicirati z njo, začnejo se širiti govorice in klevete, pride do verbalnih groženj in ostrega kritiziranje. Tretja faza je obveščanje vodstva, ki pa pogosto samo povzroča mobing ali pa ne odreagira primerno in pogosto tudi minimalizira nastalo problematično situacijo. Naslednja faza je, ko žrtev dobi status, da je problematična, nora, nezanesljiva, ki pač da ne spada na določeno delovno mesto. Zadnja, peta faza je, ko pride izločitve napadene osebe, ker se pri žrtvi kot posledica opisanega trpinčenja pojavi resno obolenje na fizični ali duševni ravni, ki vodi v bolniško odsotnost. Žrtve lahko same odpovejo delovno razmerje ali pa dobijo s strani organizacije odpoved iz krivdnih razlogov.
O mobingu se je potrebno ozaveščati, o njemu govoriti in ga ne skrivati pod razne preproge delovnih organizacij ali posameznikov, ki so prizadeti in so žrtve tovrstnega psihičnega terorja. Vsako nasilje je nedopustno! Pika!
Melita Kuhar univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja → Svetovalnica